Iz Ljubljane smo se odpravili že v petek popoldan, relativno pozno. Do kraja Bad Goisern, ker je bil štart je iz Ljubljane cca. 300 km, od katerih je zadnjih 60 km od izvoza iz avtoceste v kraju Golling an der Salzach precej slabo označenih. Tako brez  odlične avtokarte oz. navigacije ne gre.

Pozen prihod nas je spravil ob večerni obrok, ki bi ga na tekmi še kako potrebovali. Več sreče smo imeli z namestitvijo v začasnem kempu, organiziranem na lokalnem nogometnem igrišču z urejenimi wc-ji in tuši. Tudi cena namestitve je bila zgolj simbolična.

Po počitku je prišlo jutro. Pogled iz šotora je potrdil naše sume, da smo v prelepem okolju in da se nam obeta peklenski dan; vroč in naporen. Čakala nas je prijava v lokalni šoli, ki je potekala brez zapletov. V primeru predprijave bi privarčevali le nekaj evrov štartnine. Na štartnih številkah pa bi imeli izpisana imena in priimke ter nacionalnost.

Med zajtrkom  pod za to priložnost postavljenim šotorom v strogem centru kraja Bad Goisern smo lahko opazovali štart proge C (53,1 km, 1.663 vm) ter delne prenose iz kočljivih predelov prog A (208,7 km, 7.006 vm), katerih tekmovalci so bili ob 9.00 uri zjutraj na progi že 4 ure.

Ob 10.30 uri smo se skupaj še z cca. 1.050 tekmovalci v treh štartnih blokih z zamikom 5 minut podali na 109,7 km dolgo traso B, z 3.582 vm. Pot je bila dobro označena, in tudi redarji, ki so nas usmerjali, so svoje delo opravili profesionalno. Trasa je speljana po pogorju Salzkammergut, kjer je veliko slapov, previsnih sten, kanjionov in eksotično speljanih gorskih poti skozi tunele izklesane v živo skalo in ob izredno lepo urejenih jezerih. Ob progi nas je vzpodbujalo precej bol ali manj glasnih gledalcev.

Blato nas je spremljalo od samega začetka, kar ni nič presenetljivega, saj je na nekaterih delih proge pred nami, peljalo 1.000 in več tekmovalcev. Vzponi so bili zaradi precejšnjega  naklona in ponekod slabo utrjenih gozdarskih poti zelo zahtevni. Potiskanje kolesa v klanec pred seboj, zato ni bilo nič nenavadnega. Spusti pa kakor za koga.

Vmesne postaje so bile pravilno razporejen, vendar bi pričakovali večjo izbiro napitkov in prigrizkov. Luksuz Red Bulla smo doživeli na zadnji postaji cca. 30 km pred ciljem.

Prevoziti cilj na taki tekmi, je za rekreativca posebno doživetje, da o tistih iz proge A sploh ne zgubljam besed. Mislim, da ga ni junaka, ki na cilju ni bil utrujen, prijetno izčrpan in lačen.

Glede na štartno listo na kateri je bilo poleg Avstrijcev ogromno Nemcev, Čehov, Madžarov, Slovakov, Britancev, Belgijcev, Francozov, Hrvatov in nekaj malega Slovencev lahko trdim, da je to ena izmed največjih mednarodnih rekreativnih  MTB tekem v Evropi, če ne celo na  svetu. Naj omenim, da se je tekme udeležil sam Mr. Gary Fisher z štartno številko B 1.

Za dobro pripravljenega MTB kolesarja je tekma vsaj 1. v življenju vredna udeležbe. Pa ne samo za moške, tudi ženske to zmoremo.

Damjana Peklaj

Slike

Rezultati

Stran organizatorja