Tadej Valjavec je na dirki Po Švici kar pet dni nosil rumeno majico vodilnega  in tako dosegel enega največjih uspehov za slovensko kolesarstvo. V nadaljevanju si lahko preberete krajši intervju z enim najboljših kolesarjev v Sloveniji.

Kakšni so občutki, ko se vozite v rumeni majici na eni izmed najpomembnejših kolesarskih etapnih dirk?
Občutki so nepozabni, fenomenalni. Takrat šele dojameš, da ti rumena majica spremeni ne samo kariere, ampak tudi miselnost. Zdaj sem bil pet dni v središču pozornosti, ne samo v Švici, ampak povsod po Evropi in po svetu. Prej se tega niti nisem zavedal, da če si peti, četrti, tretji, si lahko super super kolesar, vendar te v športu na žalost nihče ne opazi, če nisi v rumenem ali če enostavno ne zmagaš.

Pred dirko ste dejali, da ste utrujeni še od italijanskega Gira.
Utrujen sem bil, kar je normalno. Vendar sem že takoj po Giru povedal, da na dirko Po Švici odhajam z velikimi ambicijami, saj sem se zavedal, da sem Giro dobro končal. Nisem bil preveč utrujen. Podlaga je bila odlična, rumena majica pa sigurno da krila, tako kot vsi pravijo. Da sem jo pripeljal do zadnjega kronometra, je bila prav rumena majica tista, ki mi je dala moči, saj sem bil v zadnjih dveh dneh že resnično utrujen. V bistvu nisem več bil konkurenčen najboljšim, vendar mi je z rumeno majico to uspelo.

Fabiana Cancellare se na vzponih nikakor niste mogli otresti. Je bil on tako močan ali pa so bili vzponi nekoliko lažji?
Če povem po pravici, je bila dirka enostavno narejena za Fabiana, saj so Švicarji hoteli, da doma po dolgem času slavil njihov kolesar. Nalašč so se izogibali najtežjih klancev, čeprav vemo, da jih ima Švica veliko in je dirka tudi vedno veljala za eno težjih preizkušenj nasvetu. Prepričan sem, da če bi bila dirka tista klasična, kot vsako leto, sem bil letos sposoben pripeljati  rumeno majico do cilja. Ampak, razporeditev vzponov, kakršna je bila letos, je bila enostavno pisana Fabianu na kožo. Seveda je bil tudi on odlično, superiorno pripravljen. Bil je konkurenčen nam klančerjem na klanec, na kronometru pa je bil več  kot za razred boljši od vseh ostalih.

Kako ste doživljali tisti zadnji kronometer, ko ste izgubili rumeno majico?
Sem realist. Nisem razmišljal o ničemer drugem, kot o tem, kako čim hitreje priti do cilja. Dal sem vse od sebe, osredotočen sem bil na pedaliranje, na dihanje. Vendar je bil ta kronometer narejen popolnoma za kronometriste, zato nisem imel veliko možnosti. Hitrosti so bile velike in že po ogledu proge sem vedel, da nimam možnosti, ampak sem se boril do konca. Mislim, da sem prav zaradi rumene majice ostal med deseterico, kar bi sicer težko ostal.

Čemu pripisujete vaše odlične rezultate v zadnjih letih?
Prepričan sem, da se vse delo enkrat povrne. Že deseto leto sem profesionalni kolesar in vsa ta leta sem trdo delal. Tu se moram zahvaliti ženi Mateji in podpori vseh najbližjih. To je na prvem mestu, če tega nimaš 'poštimanega', potem ne moreš biti dovolj miren, čeprav si mogoče dobro pripravljen. Stalno te nekaj muči in se tako ne moreš osredotočiti, zato je lahko vse delo zaman. Prva je podpora družina, potem pa seveda delo, trud in to, da sam sebe spoznaš in veš, kaj so tvoje prednosti in slabosti.

(dč)