Če ne bi videl novih kolesarskih stez na Peruzzijevi, bi ob pogledu na novo prometno ureditev na koncu Krakovskega nasipa pri križišču s Zoisovo pomislil, da brbljanje o spodbujanju k uporabi kolesa kot alternativnega prevoznega sredstva ni več samo brbljanje.

Do župana Jankovića sem kritičen, predvsem na načelni ravni v smislu nestrinjanja z njegovo politiko, ki je nemoralna. Nemoralnega človeka pa jaz ne morem volit, še manj pa hvalit zgolj zaradi kozmetičnih popravkov. Jaz ne morem reči, da, okej, sicer krade in dela kot balkanski kavboj, ampak nič hudega, saj je na novo tlakoval Prešernov trg. Ga moram pa pohvalit, ker se je verjetno prvič v zgodovini mestnega kolesarjenja v Ljubljani zgodilo, da so biciklisti dejansko dobili prednost pred avtomobili.

Seveda tako ureditev poznajo v vseh mestih, kjer zares nekaj dajo na kolesarje in to ni na Krakovskem nasipu nič novega. Zanimivo je, da v nasprotju z Jankovićevimi napovedmi pred leti, smemo kolesariti tudi po conah za pešce. Je pa župan, imam občutek, vseeno alergičen na kolesarje. Enkrat sem šibal s kolesom po skoraj praznem Bregu, kjer sem srečal točno župana. Razmišljal sem že, da bi ga vljudno pozdravil in mu čestital zaradi res lepe urejenosti Brega. Navsezadnje sem se komaj zadržal, da ga nisem nahrulil, ker mi je začel kot kakšnemu kratkohlačniku težit, da naj vozim počasneje. Že res, da je županska avtoriteta, ampak ni pa policist niti mestni redar niti nisva skupaj krav pasla, da bi me kar tako tikal, kot da je kakšen nevzgojen študentski natakar. Pa ne rečem, da bi res šibal ali da bi kogarkoli ogrožal!

Kakorkoli ureditev na Krakovskem nasipu je več kot očitno zgolj muha enodnevnica. Načrtovalci prometa še zdaj ne kapirajo, da je ločevanje kolesarskih stez z nivoja ceste oziroma njihovo umikanje na pločnike ena navadna neumnost, ki ne samo, da kolesarjem povzroča težave, ampak je tudi bolj nevarna. Če bi bile kolesarske steze, enako kot v vseh kolesarsko razvitih evropskih mestih, na cestah, bi vozniki avtomobilov kolesarje avtomatično sprejeli kot bolj enakovredne udeležence. Težje bi jih spregledali na desnem boku, ko so kolesarji zaradi raznih oglaševalskih genialcev, količkov, pešcev in na pločnike parkiranih avtomobilov dosti slabše vidni kot bi bili na cesti.

Pri nas grejo načrtovalci celo tako daleč, da kolesarsko stezo (tudi, če je sicer na cesti) vsaj v križiščih umaknejo nazaj na pločnik, po možnosti pa ob tem načrtujejo tudi smešno ostre zavoje, morda kar med količki, in noro strme klančine. Če bi bil jaz župan, bi najprej odpustil vse te cepce, ki se iz kolesarjev dobesedno norčujejo. Oni so med drugim tudi krivi, da slovenski buteljni ne ločijo več pločnikov, ki so namenjeni pešcem, in pločnikov, ki so namenjeni kolesarjem. Tako pešci skačejo po kolesarskih stezah, kolesarji pa si uzurpirajo pločnike.

Nesposobneži so isto sranje naredili na prenovljeni Peruzzijevi, ki je zdaj res že skoraj fertik. Na prvi pogled čudovito urejena ulica je seveda opremljena s kolesarsko stezo na pločniku, in to kljub temu, da je vsakih nekaj metrov izvoz iz hišnih dvorišč in je zato kolesarjenje navadno skakanje čez grbine.

Zdaj bo spet zavladala jebena anarhija. Ker je kolesarska steza na pločniku, bodo po njej hodili pešci, kolesarji pa se bodo umikali na cesto med besno trobeče avtomobiliste, s plačilnimi nalogi in alkotesterji pa jih bodo dodatno zajebavali še možje postave. Pametnjakoviči kot so Žlender, Kresalova in komandirji raznih policisjkih uprav pa bodo nabijali, da so za večino nesreč z udeležbo kolesarjev, krivi prav kolesarji, ki se ne držijo prometnih predpisov.

Ki zahtevajo, da poskakujemo po pločnikih in bremzamo zaradi farbenblind pešcev, ki ne ločijo pločnika od kolesarske steze.