Čakal nas je sončen in topel dirkalni dan, za razliko od dneva prej, ko smo dirkali na dirki VN Dobrepolje.

Na ogledu proge iz avta smo videli, da nas čaka široka hitra cesta s širokimi ovinki. Potek trase je bil od starta valoviti spust, potem dolga ravnina in razgiban vzpon - tako 2 kroga.

Založil sem se s pijačo in novimi SIS geli. Start je sledil 5 minut za startom ELITE kolesarjev, ki so vozili po isti trasi. Skupaj smo startali ženske, amaterji in mastersi, s počasnim začetkom, sledil je spust in nekaj ovinkov, malo prerivanja za boljša mesta. Po nekaj kilometrih se znajdem nekje v ospredju skupine. Vodil je Borut Vovk Bambi, tempo je bil še umirjen, pogledam pulzmeter in zadeva ni delovala.

Odpeljem se malo naprej, da v skupini ne bi povzročil kakega padca, ko sem poskušal vzpostaviti stik na elektrodah pulzmetra. Pride prvi »hupser«, ko sem se malo oddaljil od skupine, da vidim kake so noge, ga malo pohodim in za seboj vidim veliko "luknjo" med mano in skupino. Pulzmeter še vedno ni deloval... vse sem poslal nekam in šel svoj tempo. Po spustih in skozi hitre zavoje sem imel zelo dober občutek zato sem izkoristil vsako najmanjšo prednost na trasi (cesta, zavetrni deli ob škarpi ...).

Ker sem imel dober občutek, noge so bile močne in za menoj nikjer nobenega razen avto sodnika sem se odločil, da poizkusim s pobegom. Vedel sem, da sta v skupini klubska kolega BICIKEL.COM Andrej Lindič in Aleš Belina, ki bosta gotovo zmanjševala možnosti, da me skupina ulovi. Po spustu ovinek, levo kjer je bil razrezan asfalt in potem »napeta« ravnina s čelnim vetrom do klanca. Vozil sem naprej na tempo in vzdrževal hitrost med 40 in 50 km/h. Vedel sem, da me čaka klanec in da se ne smem prej preveč »pucat«. Nekaj pogledov nazaj in še vedno nobenega. Malo bolj navijem tempo, noge so bile sveže, tako sem kak nadvoz preletel. Družbo mi je delal le zvok visoko profilnih karbonskih obročev, ki ti vlije dodatno energijo (poleg SiS gelov). Lev oster ovinek in začetek klanca. Za menoj sodniški avto, pred menoj policist in vodilni avto. Klanec je bil hiter "za pod noge", tako je šlo večinoma 30 km/h ponekod celo 50 km/h, ker se je spustil, Molil sem, da ga je čim prej konec, ker sem že čutil »beton« v nogah.

Nekje na sredini vzpona me dohiti sodniški avto in pove, da imam 1 minuto in 35 sekund prednosti. Občutek je mešan, nimam preveč, da bi popuščal tempo, zato sem zadnji del vzpona odpeljal na dili. Vidim oznako 1000 m do cilja in si oddahnem, saj me je čakal malo manj naporen del, kjer bom na spustih spet lahko malo pridobil. Pred koncem prvega kroga se ozrem nazaj za vsak primer in vidim prazno cesto. Končam prvi krog in komaj slišim navijače ob cesti, ker sem bil »pečenka«. Spust v tem krogu sem že poznal in sem hotel še bolj izkoristiti vse pogoje, ko si sam, tako sem na hitrem delu dosegel skoraj 80 km/h (v prejšnjem krogu malo nad 70 km/h).

Letelo je kar po zraku, roke čim bolj skupaj, glavo čim nižje in krmilo sem držal, kot da je težka 500 kg, ker so sunki vetra butali v visoke obroče. Pridem na ravnino, po spustu in čutim kar okrepljen veter, pa je vseeno šlo na tempo in lepo 40 km/h konstantno. Gledam nazaj kdaj me bodo ulovili in še zmeraj povsem prazna cesta. Popijem še zadnji močnejši SIS gel pred zaključnim vzponom.

V pričakovanju, da me bo zabilo, ko »patka« mi je še kar vredu šlo, skoraj isti tempo kot v prvem krogu. Nekako prevozim vzpon in vidim oznako 1000 m, pogledam nazaj in nikogar. Takrat se zahvalim »onemu zgoraj« in na pedala pritisnem kot da bi šele začel. Na Cilju nisem dvignil rok, ne mahal, ker pač nisem vajen teh zadev. Tam mi Neža čestita in še nekaj ostalih. Čakam na skupino dobro minuto in zatem vidim Aleša Belino, za njim pa Andreja Lindiča, se mi je kar kamen odvalil. Klubska zmaga, kot je še nisem doživel. Zmaga je bila NAŠA, BICIKEL.COM ne moja, ker bi mi brez Andreja in Aleša kaj takega težko uspelo. »Ustavljala« sta skupino, ki je bila za menoj, se pravi timsko delo kot se šika.

BosS bo vesel, sedaj gremo tudi mi na tortice.

Še celotni rezultati ...