Mrzlica nas že trese, pred vrati je boj za pokal visok 36 centimetrov in težak 5 kilogramov. Govora je o svetovnem snidenju najboljših reprezentanc v južni Afriki. Prvenstvo 11. junija odpre domača ekipa z tekmo proti Mehiki. In nato si sledijo tekme vse do finala mesec kasneje. No vmes se začne še Tour, tako da bo televizor ves čas zaseden za športne zanesenjake.

Res je, da je finalni turnir ponovno daleč proč, a vsaj časovne razlike ni in s tem čudnih terminov tekem. Če še kdo sumi, da ni vse v oblasti usnjene žoge, naj se obrne okoli sebe in takoj bo spoznal resnico. Nogomet je sveta vladar. To leto je afriška celina popolnoma pod vplivom nogometa. V začetku leta smo že bili priča afriškemu pokalu. In kar nekaj presenečenj je bilo na sporedu. Izpadali so glavni favoriti, tudi udeleženci svetovnega prvenstva. Dobro so igrali Alžirci naši nasprotniki v skupini, kljub slabi igri in realizaciji. Zmagali pa so faraoni, ki jih v JAR sploh ne bo. Najbolj pretresljiva zgodba se pa je izpisala že pred začetkom. Dogodilo se je nekaj kar nima prav nobene veze z športom.

Določene skupine ljudi so izkoristile priložnost za prikaz svojih idej. To je lahko samo dodatno opozorilo organizatorjem v južni Afriki da ničesar ne smejo prepustiti slučaju. Sama dežela je že tako pod velikim vplivom kriminala. In kar ne da mi miru misel, da ima še kdo kakšne neprimerne ideje za čas turnirja. Prav tako na internetu ponujajo navijačem, ki bodo v JAR, neprebojne jopiče v barvah njihovih moštev. A pustimo politiko in nerede ob strani. Za nami so dvoletne kvalifikacije, v katerih so tudi naši kekci dosegli nov podvig z uvrstitvijo na mundial. In to ne samo s pomočjo boginje sreče, ampak tudi z hrabro igro. Dobili smo že tudi nasprotnike v skupini, trojni A. Anglija vedno sodi med glavne akterje. Slovijo z močnimi klubi, ki so vedno v vrhu evropskih pokalov. Tudi nogomet je v Angliji velik posel. Pa še huliganstva so se rešili. Do konca kot zmagovalci so uspeli le enkrat in to na turnirju ki je potekalo na domačih tleh že davnega leta 1966. To leto jih pestijo tudi poškodbe glavnih zvezdnikov.

Največja vrednota pa bo najverjetneje prav selektor, pretkani Italijan Fabio Capello. Amerika ni ravno zibelka nogometa. Pa tudi Američani bi najraje katero pravilo, ki so železna srajca nogometa kot ga poznamo, najraje kar spremenili ali malce prilagodili, da bi lahko bil po njihovem večji show. Vseeno pa so lahko manjše presenečenje prvenstva, z svojo mentaliteto nihče nam nič ne more. Alžirci pa so že vse naredili z izločitvijo največjega rivala, v njihovih očeh, Egipta. Skupina je zanimiva, nikakor pa ni lahka. Največja težava smo si lahko ravno sami, saj smo že kaj podobnega doživeli. Realno pa je za pričakovati, da bodo zaključni del turnirja naši nogometaši spremljali kot gledalci. Ostale skupine ponujajo zanimive dvoboje. Ponovno smo priča skupini smrti, saj se bo morala ena od ekip v skupini G (Brazilija, Portugalska, Slonokoščena obala) posloviti že po prvem delu. Napovedujem da bo to Ronaldo in soigralci. Bafana kljub domačemu terenu ne bo glavni akter, pripisujem ji klaveren konec. Italijani so imeli ponovno srečo z žrebom in tudi izločilni boji, vsaj na začetku, bodo manj zahtevni za azzurre. Toda ekipa je pretežno sestavljena iz veteranov in obranitev pokala je malo verjetna.

Tudi Francozi so v zatonu, pa kaj več si ne zaslužijo. Saj jih je le Henryeva roka popeljala tako daleč. Argentinci bodo na krilih malega virtuoza Messija. Vse pa lahko uniči Maradona, podvržen negativnim presenečenjem. Anglija in Nizozemska bosta orožje položili v četrtfinalu. Ni kaj priča bomo 64 tekmam z polno emocij. Veliko bo odvisno od sodnikov in njihovega kriterija. Pomembno bo tudi, da svetovni spektakel nogometa poteka pred polnimi tribunami. Vse več je govora da pravega zanimanja za vstopnice ni. Tudi večino sponzorskih vstopnic pa se vrača nazaj na krovno organizacijo FIFO.

To je že devetnajsti zaključni turnir, sam pa se spominjam prvenstev od Mehike leta 86 dalje. Tako kot v Mehiki smo tudi v Italiji štiri leta kasneje videli v finalu dve isti ekipi, Nemčijo in Argentino. Leta 90 smo še navijali za Katanca in jugose. Amerika se nam je vtisnila v spomin z rekordnim obiskom na vseh tekmah in zgrešenim kazenskim strelom Baggia v finalu. Francozi so na domačem Stade de France leta 98 presenetili glavne favorite Brazilijo.

Še vedno pa je govora o misterijozni poškodbi Ronalda pred finalno tekmo. Turnir leta 2002 na daljnem vzhodu ni ponudil veliko. Zadnje prvenstvo na stari celini, natančneje v Nemčiji leta 2006, pa je ponovno na vrh zavihtel sinje modre makaronarje. Od velike kariere pa se je poslovil Zizu. S katerimi zgodbami pa nam postreže JAR, pa se pustimo presenetiti. Za konec pa še moja napoved: 1. Španija, 2. Brazilija, 3. Nigerija, 4. Argentina.

Pripravite pijačo in prigrizke, začetek poletja bo nogometno obarvan.