Šele ko se ob njej znajdeš peš, ti je jasno, kakšno degradacijo okolja pomeni ena brezvezna avtocestica. In kako jo morajo preklinjat živali, ki na lepem ne morejo več na drug konec travnika. Da ne govorim o hrupu. Ampak ceste pač potrebujemo.

Nikakor pa ne potrebujemo preobilice oglasnih plakatov. Na Tržaški cesti večkrat opazujem to oglaševalsko svinjarijo in neverjetno je, s kakšnim veseljem očitno ljudje z veseljem odstopajo prostor na svojih fasadah. Vesel bi bil podatka, koliko zaslužijo, ampak če meni oglaševalci ne bi dali vsaj jurja + DDV na mesec, se jaz take svinjarije ne bi šel.

Kozolci so ena od naših najzanimivejših etnoloških posebnosti, v Šentrupertu na Dolenjskem recimo nastaja muzej kozolcev, ki naj bi ga odprli letos septembra, se mi zdi. Zdaj izgubljajo svojo funkcijo. Prav pride kvečjemu še kakšen topler, pod katerim lahko kmet hrani nekaj modrih plastičnih sodov, dva ducata starih gum, star traktor in nevozno škodo forman, ki bo mogoče še kdaj prav prišla. Kaj bi počeli s stegnjenimi kozolci, večinoma ne vejo. Ampak z nekaj sreče imajo zemljišča ob glavnih cestah. In tako so kozolci dobili novo funkcijo!

Dvesto metrov od Merkurjeve reklame še McDonald’s!

In nasproti na obronku gozda reklama za Leclerc, resda ne na kozolcu, ampak prosto stoječa.

Po mojem bi morali to prepovedati, podobno kot bi morali prepovedati fasade v kričečih barvah. A si predstavljate, da bi tako svinjarijo tolerirali Italijani v Toskani ali Francozi v Provansi? OK, avtocesto še razumem, ampak pri nas se grejo to oglaševalsko onesnaževanje vsepovsod in danes sploh ne moreš več fotografirat krajine ne da bi se ti iz fotografije režala punca v korzetu in šnelfukrcah ali bognedaj, kakšen ZoranDELA. Verjetno je v Bolgariji ljudem za bivanjsko okolje še manj mar kot pri nas, kjer smo vsaj ekologi in vse vasi onesnažimo s tako imenovanimi ekološkimi otoki, ki niso nič drugega kot urejene mini deponije.

Klasično slovensko. Za samopodobo nam je malo mar.