... a v to kategorijo niti ne meri niti mu ni to namen. Je kolo, ki bo, po mojem prepričanju, navdušilo vsaj 90% tistih, ki si želijo poganjati med zelenim prostranstvom. Dejstvo je- glede na spekter osebkov na katere cilja-, da je kolo primerno skorajda za vsak manever, le nagibov k skrajnostim bi se raje vzdržal.

Ko sem tudi sam dobil v roke in nato še v noge to novo Elanovo zver dva tisoč sedme izdelave, sem bil nad videnim in kmalu tudi nad »splovljenim« navdušen in zapeljan (beri kot ljubezenski termin). Glede tehnične opreme, kamor sodijo zadnji in prednji Shimanov XT menjalnik, diskaste zavore 535 deore, vilice Suntour SF-XCM, LX prestavne ročice, Ritcheyevo krmilo in »zic štanga«, obroči Mach1 z odličnimi platišči Ritchey Speedmax 2.1., res ni bilo pričakovati problemov, še posebej pa tisto češnjo na vrhu torte doda zmerna cena. 799 evrov res ni veliko in če dodam, da Elanu okvirje- tu gre za aluminijastega- izdeluje Cult, potem res ne gre dvomiti v kvaliteto kupljenega. In lepo bi bilo, da bi se Elana nekoč potemtakem prijel tudi kultni vzdevek, kot njegovih smuči. Navzlic tujim komponentam naj vas ne skrbi, da gre za tuji izdelek domačega emblema, saj gre od output-a pa vse do input-a skozi veli slovenski rok.

Med vožnjo ob manevriranju oziroma manipulaciji (tudi težji) ni nikakršnih težav, saj se izredno precizno in uslužno pokori vašim zahtevam. Seveda bi se našel nejeverni Tomaž, ki bi imel kakšno pripombo, a jaz je iz svoje vožnje nisem uspel izluščiti. Kot rečeno pa nisem profesionalni kolesar in mi dlakocepstvo glede gramov ipd. ni pretirano domače.

Kar se tiče okvirja (izvzemši barvne kombinacije katere opis sledi v nadaljevanju) je estetika na vrhuncu, saj so zvari obdelani praktično do potankosti, tako da jih domala ni opaziti. Ukrojen je bolj kot ne v stilu bodočnosti, saj gre v korak s trendom, ki ga vleče sicer paradni konj Elana- smučka. Morda vam tudi ime modela asociira nanjo. Barvno je torej prepoznavno usklajen, značilne zelene ne gre prezreti, čeprav je v večini odet v črno, z mat prevleko. »Triptih« med elegantnostjo, športnim duhom dopolnjuje samosvojost. Gotovo ga bo ošvrknilo prenekatero zvedavo oko.

Geometrija je primerna tako za vzpone kot drzne spuste, in navkljub togosti daje občutek »mehkobe«. Vilice Suntour lepo dopolnjuje vrhunsko opremo, saj s popolno blokado (lockout) ponujajo vse kar gorski kolesar potrebuje da se prilagodi koreninastim, kamničastim, asfaltnim in drugih podlagah. Še posebej me je navdušilo, da je kolo enako vodljivo ne glede na globino, ki jo omogočajo amortizerji. Nisem se čutil prav nič prikrajšanega pri (po)polnem vzmetenju kot tudi ne pri zgolj polovičnem ali povsem zaprtem.

Prednje vilice (zadnji tovrstna kolesa pač nimajo) bodo tako pokorne agresivnežu kot tudi nežni dušici, a katera subtilna duša sploh (po)seže po koreninah, kamnih in drznih spustih med neštetimi debli in ostalimi hitro bližajočimi se ovirami. S 100 mm hoda je amortizer pripravljen na vse, če pa vam »niveliranje« zaradi izgube tal pod kolesi tisti trenutek nepotrebno, vas en zasuk na desni naredi povsem »trde«. Popolna blokada je predvsem ob vzpenjanju kot nalašč. Če pa nekaj blaženje (rebound) vseeno potrebujete, poprimete levo vrtilo, si nastavite želeno trdoto oziroma mehkobnost in teren se bo pokoril vam in kolo oziroma vi njemu.

In ker je okvir tog tudi pri agresivnem vzpenjanju- in ker zaprti blažilci onemogočajo guganje-, to dovoljuje poganjanje na vso moč, ne da bi šla zato energija kam drugam kot v pedala. Čeprav bi na profil plašča »preko palca« ocenil, da bom po nekoliko »vlažnejšem« terenom plesal kakšen avantgarden še neodkriti ples, pa sem ostal na »fantomski črti« (govorim o spustu).in »usklajenih korakih«.

Krmilo je izredno odzivno, precizno, in zdi se skorajda že pikolovsko, v tem primeru seveda v pozitivnem smislu. Veriga po našem ukazu veselo šiba po kaseti z zobnikov na zobnike in težav pri prestavljanju ni čutiti tudi pri močnejšem potisku na pedala, celo tedaj, ko vas preseneti kakšen naklon promila v kategoriji »u hudiča je strmo«. Zato je prestavljanje prvovrstni užitek.

Čeprav ni peresno lahek, pa tudi ni pretežek, da se ga ne bi mogli podati na rame in prečkati kakšno nepremostljivo oviro, čeprav ugotavljam, da dandanes takšne »zverine« besede nepremostljivo nimajo v slovarju. Je pa slednja doma v naših glavah in takrat za našo ramo ni dobrodošel vsak dodaten »nepotreben« kilogram. In ker Elan vzdržuje kondicijo in kaže zgolj izdelane »mišice« se ni za bati, da bi potrebovali kaj več kot lastno silo.

Splošna ocena, glede na prevoženo je praktično v celoti pozitivna, saj- glede na to, da gre prvenstveno za rekreativni razred- kolo v nobenem primeru ne pusti na cedilu še tako zahtevnega poga(n)jalca (slednji če drugega ne utihne pri končni ceni). Morda ima glede na geometrijo celo bolj kompetitivne kot pa rekreativne vzgibe, a to, za kaj bo »zlorabljen«, je že stvar posameznega subjekta. Sam bi ocenil, da je kolo primarno primerno že izkušenim rekreativcem, »drznejšim« (navzgor ali navzdol), tudi v rokah in nogah tekmovalca pa ne bi izpadel kot tujek. Za popotovanja bi ocenil, da ravno ni delan, a vam tega seveda ne prepoveduje in odvzema.

Disk zavore se odzivajo ne glede na to kaj se dogaja tik pod vami (kar pa je velikokrat odvisno od tistega kar je nad vami), tako da ni bojazni, da bi vas vstavilo kaj drugega kot lastna volja (izvzemški debla ipd. seveda) Za to ugodnost pa vam bo naložena dolžnost in sicer nekoliko več nege, kot bi je bile potrebne v-brake zavore, a glede na to, da slednje v spremenljivih razmerah (ki pa so danes takorekoč ne več zgolj aprilski, pač pa kar vsesezonski pojav) ne zatajijo in da z njimi vsekakor manj tvegate, mislim da nekaj dodatnega dela ne bo škodilo.

Torej. Kros kolo, vredno imena, cene, pa tudi zavidljivega pogleda (seveda ne gre pričakovati za vsaka par oči ). In niso samo bele strmine tiste, po katerih gre Elan. Pulz nad pragom je zagotovljen, morda že pri prodajalcu, saj kot omenjeno razmerje med ceno in kvalitetno, predvsem pa globalni renome, ki si ga lasti Elan, daje »proizvodu« status, ki mu lahko upravičeno pravimo več kot zgolj gorsko kolo. To je k sreči sprevidela tudi Skimarjeva uprava, ki mu je vrnila pravo etiketo in se ga- upam- lotila tako kot se danes smučke. Ta pa vemo, pri čem je.

In še (pri)poročilo Elanu. Če so za smuči mobilizirali Ingemarja Stenmarka, naj tudi ob bok kolesa dobijo kakšno kolesarsko zvezdo. Uspeh ne izostane.

AP