Zakaj vendar gredo ene v pozabo po petih minutah, druge po treh dneh? Denimo 4. vzpon na Pasjo ravan. Le kdo ve za "Passo" ravan, kot se je pošalil eden od udeležencev nedeljske prireditve? Le kdo pozna vasico Lučine? Morda so le spremljevalci "bencinskega" športa slišali za to vasico med Poljanami in Horjulom, uradno v občini Gorenja vas-Poljane. No, tudi kolesarji z Male Franje so si lahko zapomnili tablo "Lučine". Če so jo seveda opazili.
Prelaz Pasja ravan? Drugi najvišji vrh v Polhograjskem hribovju za nekaj metrov preseže tisočaka, točneje 1020 ali nekaj takega. Včasih je bil to, tako pišejo karte in zgodovina najvišji vrh, a ga je JLA za deset metrov zravnala z namenom zgraditi raketno bazo. Prvenstvo ima sedaj Tošč.
Tudi najvišja točka pravega cestnega prelaza preseže 1000 metrov. Pasjo ravan poznamo tudi iz zgodovine druge svetovne vojne. Na Pasji ravni je Cankarjev bataljon konec decembra 1941 presenetil Nemce. Legende pravijo, da je zajec presenetil psa, partizani pa Nemce do tragičnega konca. Nadaljevanje je bilo v Dražgošah v začetku 1942. Na to spominja spominski pohod Pasja ravan ? Dražgoše. Ima izjemno tradicijo. Tako zgodovino navežemo na šport.

Cesta je sedaj že asfaltirana. Z vseh strani. Iz Polhovega Gradca (397 metrov) je čez Črni vrh do Pasje ravni že kar poštenih 600 metrov višinske razlike. Zares lepa panoramska cesta, za jesenske sončne dni. Tudi interni kronometer lokalnega kluba z obrobja Ljubljane je poznan po tej trasi. Iz vasice Visoko pri Poljanah (380 m), na senčni strani hribov, je do vrha prelaza še 20 metrov več višinske razlike. Ponekod še mnogo bolj strme ceste mimo idiličnih kmetij v polhograjskem hribovju.

Lučine so iz tretje smeri. Tudi iz Lučin pelje asfaltirana cesta, ki je nekaj kilometrov pod vrhom priključi tisti iz Visokega. V nedeljo je bila četrta izvedba vzpona na Pasjo ravan.. Vasica leži uradno 634 metrov visoko. Torej dobrih 400 višinskih metrov plezanja, če prištejemo še vmesne spuste in dobrih sedem kilometrov daleč. Prav ljubki kraji.

Četrti vzpon na Pasjo ravan pa ni bil čisto navadna "dirkica". Glavni akterji Andrej Lindič, Jani Prešeren, Simon Alič in Mitja Oter so poskrbeli, da je bila to več kot mala dirka. "Masters" VVD. Prvenstvo velikih vaških dirk. Torej še malo več kot MLD, mala lokalna dirka. Mitja Oter, Škofjeločan je zmagovalec letošnje Franje. V Sloveniji praktično ni mogoče zmagati več, če si amater po licenci. Maraton Alpe ali Juriš na Vršič? Zmagal je tudi na 21. dirki na Črnivec. Simon Alič. Najboljši kolesar med gorskimi tekači. Najboljši gorski tekač med kolesarji. Reprezentant, dvakrat zapored najhitrejši Slovenec na teku na Grintovec. Tudi na kolesu ima kakšno rekordno znamko. Je tudi občan iz Gorenja vas-Poljane. Jani Prešeren? Skoraj profi med amaterji. Andrej Lindič. Zmagal je na 6. vzpona k Baronu Juriju Vegi. Bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu, je zapisal sam po tej zmagi. Velja obratno?

Simonu Aliču se je snela veriga še v spodnjem delu vzpona. Ostale trojice ni nikoli več ujel. Mitja Oter se je uštel, ker je računal, da je do vrha prelaza več kot (le) sedem kilometrov. To so organizatorji obljubili za naslednje leto. Zaostal je 25 sekund. O zmagi je odločal podaljšani šprint v zadnjih 100 metrih med Prešernom in Lindičem. Zmaga za Bicikel.com. Čas Lučine - Pasja ravan za orientacijo je 16:19. Tanja Rupnik je za vzpon na "Passo" Ravan porabila 29:28 minute.

Četrti vzpon na Pasjo ravan pa še zdaleč ne bo zadnja dirka iz niza lokalnih prvenstev. Že v soboto 19. septembra bo dirka na Koreno. Štart v Horjulu. Teden kasneje pa dirka iz Vrzdenca pri Horjulu na Šentjošt. Vsak teden novo prvenstvo. Na MLD je pravi šport doma. Na VVD se kalijo šampioni. Ne verjamete?

In kaj zares loči male od velikih?

(mm)