Polanc četrti na Lunigiani
06.09.2010 01:40:00
V bližnji preteklosti so na tej dirki nase opozorili tudi Slovenci. Najuspešnejše je bilo leto 2002, ko je Miha Švab v skupnem seštevku zasedel drugo mesto. Zaostal je samo za Nibalijem. Bil pa je najboljši tujec. Grega Bole je takrat oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in je obnenem tudi slavil zmago v tretji etapi. Aldo Ino Ilešič je bil najboljši v točkovanju letečih ciljev, slovenska reprezentanca pa je bila najboljša ekipa. Že naslednje leto je Simon Špilak dobil četrto etapo in je bil ravno tako najboljši mladi kolesar na dirki. Benjamin Cujnik je dobil eno izmed etap tri leta kasneje, leta 2008 pa je bil Nejc Košir najboljši na gorskih ciljih.
Etapna dirka Giro della Lunigiana velja za eno izmed najtežjih dirk starejših mladincev in tokrat se je s četrtim mestom v skupnem seštevku še enkrat več izkazal Jan Polanc. Zmagal je Maxat Ayazbayev.
Potem, ko je Polanc dobil kraljevsko etapo na tej dirki – o njegovi zmagi smo že pisali – je v zadnji preizkušnji, kljub številnim napadom uspel zadržati četrto mesto v skupnem seštevku, kamor se je povzpel po prej omenjeni zmagi.
Sicer pa je bila, sodeč po profilu, tudi četrta, zadnja 101 kilometer dolga etapa zelo zahtevna, še zahtevnejšo pa so jo naredili kolesarji, saj so si napadi in poskusi pobegov sledili od samega starta.
Alberto Bettiol in Luca Cappelli sta na 35 kilometru, na prvem vzponu napadla in si v nadaljevanju privozila že minuto prednosti, vendar jo je že čez 30 kilometrov glavnina ujela. Na naslednjem vzponu so se v ospredju znašli vsi najboljši v skupnem seštevku Berlato (Veneto), Ayazbayev (Kazahstan), Sutterlin (Nemčija), Zordan (Veneto), Cordaz (Furlanija), Di Luca (Abruzzo), Turrin (Veneto), Vakoc (Češka), Akimov (Rusija) in nenazadnje tudi naš Jan Polanc.
Prvi je napadel Turrin, vendar so ga ostali ujeli in tako je zmagovalca določil ciljni sprint manjše skupine kolesarjev, ki je zahtevno progo premagala z neverjetno povprečno hitrostjo 48,86 km/h. Najhitrejši in najspretnejši v tem sprintu pa je bil Matteo Cigala, drugo mesto je zasedel Niccolo Bonifazio, tretji pa je bil Andrea Zordan.
V skupnem seštevku kljub vsemu ni prišlo do sprememb, saj se je zaslužene zmage na 36. dirki Giro della Lunigiana veselil Kazahstanec Matax Ayazbayev, ki je majico vodilnega prevzel v prvi etapi in je tako uspel zadržati vse poskuse napadov ostalih konkurentov.
Še najbolj se mu je uspel približati Nemec Jasha Sutterlin, ki je zaostal za 22 sekund, tretji Giacomo Berlato pa si je na koncu nabral 38 sekund zaostanka. Jan Polanc na četrtem mestu je bil še edini, ki je za Kazahstancem zaostal za manj kot minuto. Natančneje za 51 sekund.
Blaž Bogataj je zasedel 61. mesto, Simon Pavlin je bil 73., Tadej Lemut 76., Marko Pavlič pa 123. Jan Polanc je bil tretji v seštevku gorski ciljev in tudi tretji najboljši tujec. Slovenci so kot ekipa zasedli 14. mesto, bili pa so peta najboljša tuja ekipa.
Kakšno zgodovino ima za sabo ta dirka dokazujejo tudi imena kolesarjev, ki so se tukaj veselili ali skupne ali pa vsaj etapne zmage. To so Marzio Bruseghin, Paolo Bettini, Mirco Celestino, Peter Sagan, Alessandro Petacchi, Daniele Nardello, Gilberto Simoni, Andrea Peron, Davide Rebellin, Adriano Malori, Stefano Guerini, Michele Bartoli, Roman Kreuziger, Gianluca Bortolami, Vincenzo Nibali, Jurgen Van Den Broeck, Maurizio Fondriest, Vladimir Gusev, Gianni Bugno, Aleksander Kolobnjev, Damiano Cunego, Allan Davis, Francesco Chicchi, Rinaldo Nocentini, Danilo Di Luca ...
(dč)
foto: http://www.girodellalunigiana.it
Potem, ko je Polanc dobil kraljevsko etapo na tej dirki – o njegovi zmagi smo že pisali – je v zadnji preizkušnji, kljub številnim napadom uspel zadržati četrto mesto v skupnem seštevku, kamor se je povzpel po prej omenjeni zmagi.
Sicer pa je bila, sodeč po profilu, tudi četrta, zadnja 101 kilometer dolga etapa zelo zahtevna, še zahtevnejšo pa so jo naredili kolesarji, saj so si napadi in poskusi pobegov sledili od samega starta.
Alberto Bettiol in Luca Cappelli sta na 35 kilometru, na prvem vzponu napadla in si v nadaljevanju privozila že minuto prednosti, vendar jo je že čez 30 kilometrov glavnina ujela. Na naslednjem vzponu so se v ospredju znašli vsi najboljši v skupnem seštevku Berlato (Veneto), Ayazbayev (Kazahstan), Sutterlin (Nemčija), Zordan (Veneto), Cordaz (Furlanija), Di Luca (Abruzzo), Turrin (Veneto), Vakoc (Češka), Akimov (Rusija) in nenazadnje tudi naš Jan Polanc.
Prvi je napadel Turrin, vendar so ga ostali ujeli in tako je zmagovalca določil ciljni sprint manjše skupine kolesarjev, ki je zahtevno progo premagala z neverjetno povprečno hitrostjo 48,86 km/h. Najhitrejši in najspretnejši v tem sprintu pa je bil Matteo Cigala, drugo mesto je zasedel Niccolo Bonifazio, tretji pa je bil Andrea Zordan.
V skupnem seštevku kljub vsemu ni prišlo do sprememb, saj se je zaslužene zmage na 36. dirki Giro della Lunigiana veselil Kazahstanec Matax Ayazbayev, ki je majico vodilnega prevzel v prvi etapi in je tako uspel zadržati vse poskuse napadov ostalih konkurentov.
Še najbolj se mu je uspel približati Nemec Jasha Sutterlin, ki je zaostal za 22 sekund, tretji Giacomo Berlato pa si je na koncu nabral 38 sekund zaostanka. Jan Polanc na četrtem mestu je bil še edini, ki je za Kazahstancem zaostal za manj kot minuto. Natančneje za 51 sekund.
Blaž Bogataj je zasedel 61. mesto, Simon Pavlin je bil 73., Tadej Lemut 76., Marko Pavlič pa 123. Jan Polanc je bil tretji v seštevku gorski ciljev in tudi tretji najboljši tujec. Slovenci so kot ekipa zasedli 14. mesto, bili pa so peta najboljša tuja ekipa.
Kakšno zgodovino ima za sabo ta dirka dokazujejo tudi imena kolesarjev, ki so se tukaj veselili ali skupne ali pa vsaj etapne zmage. To so Marzio Bruseghin, Paolo Bettini, Mirco Celestino, Peter Sagan, Alessandro Petacchi, Daniele Nardello, Gilberto Simoni, Andrea Peron, Davide Rebellin, Adriano Malori, Stefano Guerini, Michele Bartoli, Roman Kreuziger, Gianluca Bortolami, Vincenzo Nibali, Jurgen Van Den Broeck, Maurizio Fondriest, Vladimir Gusev, Gianni Bugno, Aleksander Kolobnjev, Damiano Cunego, Allan Davis, Francesco Chicchi, Rinaldo Nocentini, Danilo Di Luca ...
(dč)
foto: http://www.girodellalunigiana.it



natisni




Komentarji
Da ni prišlo do tiskarskega škrata, ali pa so res leteli kot snete sekire.