Fabian Cancellara je spet bil prvi favorit, spet je dokazal, da je trenutno najbolje pripravljen kolesar za klasike na tlakovanih pote. Vendar mu tudi tokrat – po drugem mestu na dirki Milano-San Remo in tretjem na dirki po Flandriji – ni uspelo zmagati. Favorite, ki so vseskozi čakali na njegovo potezo, je ugnal šele v zaključku.

»Osebno menim, da tokrat niso razmišljali o zmagi, bolj so razmišljali: Ok. Z njim nočem sodelovati!,« je dejal Spartacus in dodal: »Vesel sem ,da mi je kot favoritu uspelo priti na stopničke. Bil sem drugi, kar sicer ni isto kot zmaga, vendar tega pač ne morem spremeniti.« Švicar je obenem pohvalil delo ekipe, čeprav je priznal, da sta bili predvsem Garmin Cervelo in BMC precej močnejši.

Tudi na vprašanje, če je bil Van Summeren najmočnejši kolesar na dirki, je Cancellara odgovoril zelo diplomatsko: »Bil je močan, vendar je mogoče lažje, če si v ospredju. Ko si zadaj, obstajata samo dve hitrosti, ali gre na polno ali počasi, na polno ali počasi. Imel je močne noge, vendar sem tudi sam dal vse od sebe in to je najbolj pomembno.«

Črn dan za Boonena in Quick Step

»Ko imaš nesrečo, prav veliko ne moreš storiti.« To so bile besede Toma Boonena, ki je lovil četrto zmago na tej klasiki – s tem bi se po številu zmag izenačil z rekorderjem Rogerjem De Vlaemickom – vendar je že v gozdu Arenberg izgubil pomembne sekunde: »Veriga se je zataknila med okvir in zobnike. Na pomoč sem moral čakati skoraj dve minuti. Kolo sem zamenjal in uspelo mi je celo ujeti najboljše.«

Potem pa so svoje opravile še vibracije, saj je se mu je plastenka zataknila med zadnji obroč in okvir: »Obroč je blokiralo in izgubil sem nadzor na kolesu. V desetih letih te dirke še nisem imel defekta in pred letošnjo dirko se samo dvakrat padel. Tokrat pa nisem imel sreče. Počutil sem se resnično dobro. Sicer ne morem reči, da bi zmagal, vendar sem imel dober dan.«

Tako kot Boonen se je z zanj nesrečnim dnem moral sprijazniti tudi njegov klubski kolega Sylvain Chavanel, ki je dobil dva defekta, kasneje pa je še grdo padel. »Naučiti se moraš tudi sprejeti te težke čase. V glavi bom poskušal čim prej obrniti novo stran in se osredotočil na nedeljsko Amstel Gold Race,« je dejal Chavanel, francoski upanje za najtežje klasike. Da sreča ni bila na strani belgijske ekipe, je priznal tudi športni direktor Wilfried Peeters.

Leukemansu padci preprečili vrhunski dosežek

Bjorn Leukemans je na lanski dirki Pariz-Roubaix zasedel šesto mesto in letos je poudaril, da je spet izvrstno pripravljen, vendar je najprej dobil prvi defekt. V norem lovu za najboljšimi je padel in zlomil okvir. Svoje kolo mu je takrat posodil kar Borut Božič, tako da 33-letni Belgijec ni izgubil preveč časa in je kolo lahko zamenjal šele takrat, ko ga je ujel spremljevalni avto Vacansoleila. Vendar s tem težav ni bilo konec.

V nadaljevanju je Leukemans padel še dvakrat, obakrat v trenutku, ko je po težavah spet ujel najboljše. Tudi defekta je dobil še dva. Zadnjega na tlakovanem odseku Hem, ki je zgolj deset kilometrov do cilja. Kot, da to še ni bilo dovolj, je v trenutkih, ko se je dirka odločala, zaradi padcev kar trikrat ostal ujet v ozadju, poleg tega v zaključku ni mogel uporabljati pokvarjenega menjalnika:

»Vedno sem se lahko vrnil, vendar mi je to pobralo preveč moči,« je dejal Leukemans. Thor Hushovd in Juan Antonio Flecha – lani drugi in tretji – sta tokrat zasedla osmo in deveto mesto. Aktualni svetovni prvak je vse stavil na to dirko, vendar se je na koncu vseeno lahko razveselil zmage klubskega kolega, medtem ko je Flecha samo še eden izmed mnogih, ki so upali, da bodo posegli po višjih mestih. Med te zagotovo spadata tudi Filippo Pozzato in Baden Cooke.

foto: sirotti