Najbrž so bili  nekoliko začudeni, da se je dejansko po takšnih terenih možno tudi vzpenjati »na kolesu«, in so me le zbegano(5 točk za kolesarski bonton!) pozdravili ter seveda (i)zbrano nadaljevali spust-svoji filmski viziji nasproti. Potem sem razmišljal, kako smo včasih gledali na videokasetah kakšne ameriške posnetke gorskih kolesarjev in se »kurili« na cross country svetovni pokal, ki je bil morda na Slovenija 2, na sporedu s kakšnim tritedenskim zamikom.

Ko sem prišel domov, sem takoj prečesal youtube in komaj zbral dovolj potrpljenja, da sem se ob globokemu oceanu raznoraznih amaterskih gorskokolesarskih posnetkov uspel obdržati na gladini. Iskal sem namreč morebitno ekranizacijo svojih omiljenih stezic, korenin, skal, pa magari bi si jih ogledal z vidika vožnje navzdol. Ob tem sem se mi je porodila še eno vprašanje: »Kako to, da nihče nikoli ne snema svoje poti navzgor in smo vedno priča le posnetkom bolj ali manj ekstremnih hitrosti na spustih?« No, seveda vem odgovor in nadaljno filozofiranje prepuščam vsakemu posamezniku posebej, sem pa naletel na super praktičen prispevek, ki ga tokrat namenjam vsem morebitnim »snemalcem in režiserjem« tovrstnih spustov, ki bodo morda za svoje delo lahko našli kakšen koristen nasvet.

Rezultat mojega video iskanja pa si lahko ogledate spodaj: