1. etapa: Ljubljana (kronometer) 6,8 km

Dirka se bo začela 16. junija v samem središču Ljubljane. Vendar tokrat, za razliko od prejšnjih let, ne bo šlo za tradicionalno etapo, ampak za krajšo posamično vožnjo na čas. Organizatorji bodo kronometer v traso dirke uvrstili prvič po letu 2002, ko je boj z uro dobil Dean Podgornik. Dirka se bo začela ob 17. uri na Trgu francoske revolucije. Gledalci pa boste kolesarje lahko spremljali na naslednjih mestih: Novi trf, Breg, Zoissoca cesta, Karlovška cesta, Dolenjska cesta, Karlovška cesta, Predor pod Gradom, Krekov trg in Ciril Metodov trg. Po prevoženi 6,8 kilometra dolgi progi se bo kronometer zaključil na Prešernovem trgu. »Gre za popolnoma raven, tehnično nezahteven kronometer,« je povedal organizacijski direktor dirke Bogdan Fink in dodal, da bo poskrbljeno tudi za nekatere rekreativne kolesarje. Pred »preofesionalci« bo namreč organiziran poseben Hervisov kronometer, kjer se bo na pot lahko podalo 60 izžrebancev. Lanski zmagovalec dveh etap Grega Bole, ki je ravno tako bil na predstavitvi, je poudaril, da posamične vožnje na čas sicer niso njegova najmočnejša točka, vendar: »Čeprav ne sodim v ožji krog favoritov, ga lahko odpeljem na polno, saj kronometer ni tako dolg.

2. etapa: Koper – Nova Gorica 189,6 km

Druga etapa se bo začela v Kopru, kolesarje pa čaka razgiban preizkušnja. Najprej bodo morali premagati vzpon na Črni Kal, vendar vse do Nove Gorice, kjer bo po skoraj 190 kilometrih dirkanja tudi cilj, do hujše selekcije ne bi smelo priti. Tam pa bodo kolesarji morali kar trikrat premagati kratek, a strm vzpon na »Rafut«. »Etapa je razgibana, vendar pričakujemo sprint glavnine. Cilj bo pred Mestno občino Nova Gorica,« je dejal Fink, medtem ko je Grega Bole prav v takih, ne povsem sprinterskih zaključkih najboljši. Zna namreč izkoristiti priložnost, ko najboljši sprinterji zaradi vzponov nekoliko zaostanejo: »Ne gre ravno za klasično sprintersko etapo. Če imaš na vrhu klanca dobro pozicijo, se lahko marsikaj naredi, saj sledi tehnično zahteven in hiter spust. Kar vem, je nekaj ovinkov tudi v sami Novi Gorici. 

3. etapa: Tržič – Golte 170,6 km

Gre za kraljevsko etapo, ki bo kolesarje popeljala čez tri kategorizirane vzpone. Najprej bodo morali prevoziti Črnivec, sledil pa bo, mnogi opozarjajo, da zelo zahtevni Kranjski Rak. Vse skupaj pa bo zgolj uvod in ogrevanje pred zaključkom. Namesto na Vršič, oziroma v zadnjih letih na Krvavec, se bodo kolesarji tokrat podali na zanje povsem neznan vzpon na Golte. »Na vrh vodi povsem nova cesta. Gre za 16 kilometrov vzpona. Zadnja dva kilometra sta najbolj strma. Fantje pravijo, da na treningih uporabljajo prenose 39:25,« je dejal Bogdan Fink, medtem ko je Bole etapo označil za pomanjšano kraljevsko etapo na dirki po Franciji. Nose se je novega vzpona razveselil, saj mu vzpon na Krvavec ni najbolj ustrezal. »To je nekaj novega. Klanec je težji kot Krvavec. Je dolg, dodatna težava pa je, da bosta že prej dva vzpona.« Vsekakor je jasno, da bomo po kralju Vršiča in kralju Krvavca dobili novega kralja. Kralj vzpona na Golte. Do zdaj sta samo dva kolesarja, ki sta bila najhitrejša tako na Vršiču kot na Krvavcu. To sta Jure Golčer in Vincenzo Nibali. Oba bosta nastopila tudi na letošnji dirki.

4. etapa: Ptuj – Novo mesto 181 km

Zadnja etapa o zmagovalcu v skupnem seštevku po vsej verjetnost ne bo odločala. Dodaten pomen bo imela predvsem zato, ker bo povezala dve s kolesarstvom zelo povezani mesti. Start bo namreč v Ptuju – Perutnina si na dirki po Sloveniji z Robertom Vrečerjem in Juretom Golčerjem obeta boj za sam vrh – cilj pa kot po tradiciji v dolenjski prestolnici. Lani je tu zmagal Francesco Chicchi. Letos ga ne bo, vsi sprinterji pa vedo, da se pot do zmage skriva v tem, na katerem mestu kolesar pripelje v skozi zadnji ovinek na Kandijski most.