Tako v mladinski kot v članski kategoriji je bilo napeto do zadnjega kroga, na koncu sta zmagala Rok Korošec (Calcit Bike Team-GT) in Luka Mezgec (KK Sava Kranj), pri ženskah pa Tanja Žakelj (Orbea Geax).

Pred začetkom tekmovanja smo se upravičeno spraševali, ali je na razmeroma zahtevni dirki v prednosti gorsko ali ciklokros kolo. In ker so se na enem tekmovanju pomerili cestni in gorski kolesarji, je bilo še toliko bolj napeto. Naj omenim še, da so dirko skrajšali za deset minut: za moške je torej trajala 50 minut in dodatni krog, za ženske in mladince pa 30 minut in en krog.

Amaterji
Tekmovalci v kategoriji amaterjev so štartali skupaj s člani in zanimivo je bilo spremljati njihovo vožnjo v primerjavi z nekaterimi najboljšimi kolesarji v Sloveniji. Tekmo je najhitreje pričel Nejc Valentinčič (Calcit Bike Team-GT), ki je po dveh krogih spoznal,da tako hitrega tempa ne bo zdržal in vodstvo prepustil Gregor Sikošku (Nutella Novo Mesto), ki je večino tekmo vozil samostojno v ospredju. Njegova vožnja je bila zelo hitra tudi v primerjavi s tekmovalci v članski konkurenci. Kljub temu to ni bilo dovolj in ga je pred koncem tekme ujel domačin Jure Kukovič (Calcit Bike Team-GT). Skupaj sta prevozila nekaj zelo hitrih krogov a gledalci so zaradi tehnične okvare Kukoviča ostali brez končne borbe za prvo mesto. Tako je Sikošek zasluženo zmagal, Kukovič je osvojil drugo mesto. Tretji je bil Milan Urbančič (KRK Sova Scott Team). Kukovič bo imel priložnost za ‘maščevanje’ in pošten boj že naslednjo nedeljo.

Dečki, deklice
Med Dečki in deklicami so tekmovali le Šinigoj Tomaž (KK Ravne) in prdstavniki ter predstavnica domačega kluba Calcit Bike Team-GT.  Najhitrejša med vsemi  je bila Tamara Sitar (Calcit Bike Team-GT). Med dečki do 15 let pa je bil vrstni red sledeč: 1. Šinigoj Tomaž, 2. Anže Kuret, 3. Žan Kranjec, 4.Tilen Jagodič, 5. Žan Pahor, 6. Urban Koncilja (vsi Calcit Bike Team-GT).

Mladinci in ženske
Opoldne so se na dva in pol kilometra dolgo progo podale ženske in mladinci, večina kar na gorskih kolesih, bilo je tudi nekaj cestnih, za ciklokros kolesa pa ne bi dal roke v ogenj (da tam nisem samo kot gledalec, ampak da delam reportažo, sem izvedel šele po končanem tekmovanju, zato mi oprostite za kakšno manjšo nedoslednost). Med mladinci je od starta najbolje potegnil domači adut Rok Korošec, ki si je v začetnih krogih prigaral občutno prednost, ki pa jo je Matej Mohorič (KK Sava Kranj) kasneje uspešno stopil, tako da sta v zadnji, sedmi krog pripeljala blizu drug drugemu, s petimi sekundami prednosti pa je navsezadnje slavil Korošec. Tretji je bil njegov klubski kolega Peter Zupančič. Četrta absolutno je bila Tanja Žakelj, ki je tako po udeležbi (in drugem mestu!) na enduro dirki v Liguriji izkusila še eno novo disciplino. Tokrat je bila njena edina konkurentka Tino Perše (Calcit Bike Team-GT), ki je tudi uspešno zaključila tekmovanje.

Člani
Na startni črti za moške je bilo opaziti bistveno več koles za ciklokros, zaznamovala pa jo je tudi za divji pokal precej zvezdniška zasedba. Med kolesarji slovenskih klubov je izstopal Marko Kump (Geox-TMC). Na startu se je izstrelil Urban Ferenčak (Torpado Surfing), še mlajši član z gorskim kolesom. Sledila sta mu Luka Mezgec (KK Sava Kranj) in Matej Lovše (Uni Team), prvi na ciklokros, drugi na gorskem kolesu. Medtem ko je mladi Ferenčak v prvih krogih nabiral prednost (postavil je tudi najboljši čas kroga), je Lovše počasi popustil in se do konca dirke vozil na tretjem mestu, pred Vladimirjem Kerkezom in Gašperjem Švabom (oba KK Sava Kranj). V drugem delu dirke se je Mezgec le približal Ferenčaku, v zadnji, deseti krog sta zapeljala tako rekoč z ramo ob rami. Dirka se je odločila šele na teku na zadnjem vzponu, ko je Mezgec morda izkoristil tudi napotke njegovega prvega trenerja Bojana Ropreta in dokazal, da je eden najbolj vsestranskih slovenskih kolesarjev.

Urban Ferenčak, ki bo v naslednjem letu vozil samo še na gorskem kolesu je v cilju povedal: ”Tako pekočih nog v življenju še nisem imel. Na zadnji klanec me je tako zapeklo, da sem se med tekom popolnoma ustavil in tako izgubil vse možnosti za zmago.” Luka Mezgec pa je bil zadovoljen, da je po 20 letni pavzi ciklokrosa v Sloveniji prav on zmagovalec današnje tekme: ”Dobra tekma, dobra organizacija, lepa trasa in lepo vreme. Super je! Nisem pričakoval,da bo tekma organizirana na tako visokem nivoju saj gre vendar za prvo tekmo po dvajsetih letih. Menim, da je bila proga katero sem še v četrtek pomagal trasirati tudi sam malenkost bolj primerna za za tiste na gorskih kolesih.” Večina  tekmovalcev se je sicer strinjala, da je proga enakovredna za vse. Opozorili so le, naj organizatorji umetne ovire postavijo tako,da jih tudi najspretnejši gorski kolesarji ne bodo zmogli preskočiti.

Se bo prijel?
Za slovenske razmere še kar veliko gledalcev je na zgledno organizirani prireditvi imelo kaj videti: prva prireditev je, čeprav na divje z nekoliko prirejenimi pravili, upravičila sloves zanimivih dirk in do konca napetih obračunov. Pozitivno je, da se na isti prireditvi srečajo cestni in gorski kolesarji. Morda nekateri kritiki niso najbolje razumeli namena divjega pokala. Toda dejstvo je, da po dvajsetih letih zatišja v majhni Sloveniji težko zberemo zadostno število dobrih tekmovalcev s ciklokros kolesi. Tako so za pokal, ki ne sodi pod okrilje KZS, nekoliko priredili pravila, bistvena sprememba pa je, da je dovoljeno dirkati tudi z gorskimi kolesi. Po svoje to res ni pravi ciklokros, toda začetki so vedno težki. Po besedah Urbana Ferenčaka so bili tokrat v rahli prednosti tekmovalci z gorskimi kolesi, zato velja za prihodnje tekme razmisliti o bolj strmih vzponih (Ferenčak je začetni vzpon večinoma zvozil, za kar kolesarji s ciklokrosi niso imeli nobenih možnosti) in višjih zaprekah, ki so jih gorski kolesarji kar preskakovali.

Začelo se je torej dobro in samo upamo lahko, da se bo v vsaj tako dobri tekmovalni zasedbi nadaljevalo tudi prihodnji teden v Stražišču pri Kranju v organizaciji tamkajšnjega domačega kluba Sava Kranj.