Domov Iskanje Oglaševanje Kontakt Uredništvo

E-novice Seznam uporabnikov Pošlji vsebino

Geslo:
Ostani vedno prijavljen?

natisni pošlji Domov > Bicikel Zine > Dopinška afera?

Nova slovenska dopinška afera, "Nosetu smo šli na roko", "Nose bi moral poznati pravila", Kalvarija Tomaža Noseta, Razočaran in prizadet, Kaj bo razkril Nose?, "Ne čutim se krivega", Je zmagovalec Dirke po Sloveniji kršil dopinška pravila?, Kup vprašanj je za zdaj brez odgovorov, ...

To so samo nekateri naslovi iz slovenskih medijev v zadnjih dneh v zvezi z "novo slovensko dopiško afero".

Pa je res dopinška afera?

Naslovi me spominjajo na največje akcije protidopinških institucij. Ena največjih, še do sedaj nima nobenega smiselnega epiloga - operacija Puerto. Ravno tako je minila včerajšnja, prvotno sklicana novinarska konferenca in potem izjava za javnost Tomaža noseta. Toliko medijev, kolikor je čakalo na izjavo, verjetno ne bo ponovno na kupu tudi če bomo pričakovali svetovnega prvaka.

Primer Tomaža Noseta je specifičen in naslov "Nova slovenska dopinška afera" mu nikakor ne ustreza. Kako je lahko dopinška afera, ko je Tomaž Nose na vseh doping kontrolah povedal katero zdravilo uporablja?

Glede na časovni potek, začetka primera in trenuten izrečen sklep KZS je minilo dobro leto in pol in dobršen del kazni je Tomaž Nose v tem primeru že prestal.

Kot poznavalcu urejenosti KZS se mi pri tem primeru postavljajo nova vprašanja in nimajo neposredne povezave z samim kolesarjem. Tomaž Nose je tekmoval v prekršku vendar v prepričanju, da pridobljeno potrdilo zadostuje. Tudi po začetku celotnega primera ni bil obveščen, da potrdio ni ustrezno. Na forumu in medijih se piše, da bi Tomaž Nose moral sm vedeti kaj vse je potrebno narediti, da bi bilo potrdilo ustrezno tudi na mednarodnem prizorišču oziroma pridobiti informacije ali za to zdravilo, potrdilo sploh lahko pridobi.

Letno se kriteriji in seznam zdravil spreminje, po trenutni listi potrdila ne bi mogel prejeti v noebenem primeru. Pa je to veljalo tudi leta 2005 in 2006?

KZS kot krovna organizacija naj bi bila v takih primerih v pomoč kolesarjem. UCI vsako leto na začetku tekmovalne sezone (v primeru za gorsko kolesarstvo) zahteva, da vsi tekmovalci do določenega mesta na svetovni lestvici posredujejo zdravstvena potrdila in seznam zdravil katere morebiti jemljejo. To poteka preko KZS in KZS je tista prva prejemnica vse potrebne prejete in oddane pošte. Katero potem razporeja naprej po odborih. Primer Tomaža Noseta je moral iti tako vsaj do predsednika cestnega kolesarstva in antidoping komisije. Do slednje je očitno prišel, vendar kdaj?

Glede na časovno obdobje od začetka primera in končnega sklepa, razmišljam ali KZS ni vedela kako naj primer zaključi ali je ADK KZS prejela ustrezno dokumentacijo z zamudo.  O tem zakaj ni  bil o začetku postopka obveščen Tomaž Nose,  ve le KZS.

V sporočilu iz mednarodne kolesarske zveze je razvidno, da bi lahko za ta prier ADK KZS upoštevala olajševalne okoliščine in temu primerno izrekla nižjo kazen.

V razmišljanju se ne opredljujem za nobeno stran. Tomaž Nose je tekmoval nasprotju z dovoljenimi sredstvi. Glede na vsa predstavljena dejstva, nenamerno in v polnem prepričanju, da je vse vredu. Sedaj se je v praksi pokazalo kako neučinkovito je komuniciranje med KZS - klubom - ADK OKS - KZS - UCI.

Do sedaj je bila neučinkovita komunikacija vedno le predmet predsedstva KZS. Kup praznih besed, na katere so vsi po končanju seje pozabili. Sedaj bo neučinkovita komunikacija tega primera, povzročila veliko dela kolesarskemu klubu Adria Mobil in kolesarju Tomažu Nosetu pri dokazovanju svoje nedolžnosti.

KZS pa trenutna medijska pozornost, ne bo v pomoč pri pridobivanju sponzorskih sredstev, zelo verjetno se bo zmanjšal tudi državni (ki je tudi večinski) delež sredstev za delovanje in reprezentančne programe. Na samih sejah predsedstva, pa bodo imele izrečene besede svojo težo.

Boštjan Svete