Domov Iskanje Oglaševanje Kontakt Uredništvo

E-novice Seznam uporabnikov Pošlji vsebino

Geslo:
Ostani vedno prijavljen?

natisni pošlji Domov > Bicikel Zine > Pester dnevni red antidopinškega kongresa

Proti koncu tedna se je v Madridu odvijal tridnevni svetovni antidopinški kongres, ki se ga je udeležilo preko 1500 predstavnikov različnih športnih organizacij, manjkalo pa ni niti številnih vladnih delegacij.

Tretja tozadevna inavguracija je pripadla predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), Jacquesu Roggu, ki je že v uvodu večino dopinškega bremena zvalil na kolesarstvo. Dotaknil se je namreč afere Operation Puerta (povezane z zdravnikom Eufemianom Fuentesom) in kritiziral špansko nonšalanco do omenjenega primera, zato z nestrpnostjo pričakuje odločitev vrhovnega sodišča, ki zadevo obravnava.

Na vrhu dnevnega reda je bil noveliran antidopinški kodeks (ki bo s 1.1.2009 še odločneje zareza v boj zoper dopinga), pravilo o kronskih pričah (ki bi stimuliralo grešnike k nekakšnemu denuncianstvu, češ da bi bili z razkritjem prekrškov drugih sami deležni skromnejše kazni, zmanjšane tudi do 75 procentov) in pa enourno pravilo, ki bi športniku dalo pravico, da sam odloči, kdaj bo na voljo antidopinškim preiskovalcem. Slednji svoje obravnave ni dočakal, tako da se ta se seli v maj 2008.

Svetovna antidopinška komisija (WADA) je sporočila, da je v letu in pol javnega pretresanja dala na sito več kot 200 predlogov sprememb in hkrati dopolnitev kodeksa, pa tudi skorajda 1800 povpraševanj po razčiščenju določenih členov in določil zaradi njihove nejasnosti pri izvrševanju. Ob tem je dodala, da ne gre le za njihov »interni« kodeks, pač pa za svetovnega.

Prejšnjega, ki so ga sprejeli leta 2003 v Københavnu, danes njegovi stvaritelji ocenjujejo kot dobrega, saj da se je v praksi izkazal kot učinkovit. A vendar so pri tem opozorili, da gre za »živ« kodeks, ki dopušča amandmaje in korekcije in dodali, da pričakujejo, da bodo nacionalne protidopinške zakonodaje in svetovni kodeks v koherenci, s tem, da mora kodeks v nejasnih primerih igrati primarno vlogo.

Ob zasedanju se je porajal dvom o pravnem vidiku dve oziroma štiriletne prepovedi nastopanja. Pravna stroka je ovrgla bojazen nekaterih, da gre za kršenje človekovih pravic, ob tem pa se je WADA odločila, da bo še rigorozneje nastopila zoper prvoprestopnikom, ki so se posluževali sredstev kot so eritropoetin, anaboliki, ipd. Te bo po novem doletela štiri in ne samo dveletna kazen.

Tudi del kodeksa, ki govori o izostanku pri doping kontroli je dočakal novelacijo. Do nedavnega je veljalo, da so v poldrugem letu za dopinški prekršek smatrani trije tovrstni izostanki. Od sedaj velja, da kazen za takšno deviacijo ne bo zgolj kazen nenastopanja, pač pa bo tudi denarne narave.

Naj se dotaknem še želene spremembe, vezane na test A in B, naj povem, da je predlog po suspenziji že pozitiven A in ne šele B test, kot je to praksa sedaj. Prav tako modifikacija zahteva, da se mora B test izvesti v roku sedmih dni po vzemu vzorca A.

Če je bil antidopiški kodeks v celoti potrjen (»funkcija« mu nastopi 1. januarja 2009), pa se je nekoliko zatikalo pri volitvah za novega predsednika WADE. Namreč potem, ko je svojo kandidaturo umaknil evropski predstavnik, Francoz Jean-Francois Lampour (nekdanji minister za šport) je edini pretendent za vodilno mesto (p)ostal Avstralec John Fahey (nekdanji finančni minister), kar pa nikakor ni bilo po godu Evropi, saj v proračun Agencije prispeva 47 procentov vseh sredstev in je zato hotela biti deležna primerne »nagrade«.

V stiski je Stara celina za mesto predsednika predlagala bivšega olimpijskega šampiona Guya Druta, saj so imeli edino tako možnost, da dobijo vodilni stolček (statut WADE dopušča možnost kandidature zgolj ene osebe). A račun se ji ni izšel, saj je naslednik Kanadčana Dicka Pounda pričakovano postal nekdanji avstralski finančni minister, ki mu funkciji nastopi 1. januarja 2008.

Avstralec se ponaša z bogatimi organizacijskimi izkušnjami, saj je bil izjemno dejaven pri izpeljavi poletnih OI v Sydneju leta 2000. Na volitvah je bil delež 32 od 36-ih glasov.

Mednarodna kolesarska zveza, ki je bila ena od udeleženk kongresa, si je za prihodnjo sezono zadala nič kaj priljubljeno, a povsem nujno nalogo. Karseda poostriti nadzor nad jemanjem prepovedanih snovi. Nova strategija bo osnovana na kvantiteti, saj bodo število dopinških kontrol skorajda podvojili. Ob tem gre za enormen preskok, saj bo letošnje število 9200-ih testov dvignila na 18200, s čimer si Zveza s Patom McQuaidom na čelu nalaga velikansko odgovornost, k uresničevanju katere pa naj bi jim pomagale biološke izkaznice (izdanih naj bi jih bilo nekje 700), katerih lastniki bodo tekmovalci ProToura in nekaterih kontinentalnih ekip.

Ob tem je predsednik UCI-ja dejal, da gre pri izkaznicah za pravo revolucijo v kolesarstvu, saj da bodo s pomočjo znane krvne slike slehernika v karavani laže določili »normalne« parametre.

Za novi kodeks je značilno, da je "dojemljiv" tudi za posebne okoliščine, saj WADA ni imuna na prilagajanje kazni. Milejša bo doletel tiste grešnike, ki bodo to potrdili z dodatnim utemeljenim pojasnjevanjem okoliščin, kot je npr. "zaužitje" dopinga nevede. Novost je tudi uvedba denarne kazni in zmanjšanje le-te za polovico, a le v primeru, da se prizna jemanje še pred morebitnim testiranjem.

Tako se začenja prefinjenejši lov na čarovnice, ki si v prihodnje obeta še več ognja na grmadi.
 
Kdaj »GPS« kolesar?

O amandmaju etičnega kodeksa WADE, ki bi korenito posegel v posameznikovo svobodo gibanja, si na zadnjem kongresu UCI-ja niso bili edini, zato postopek, ki bi učinkoviteje obveščal o nahajanju športnika, ne bo ugledal luči sveta vsaj pred sredino leta 2008.

Anže P.