Domov
- Prikaži po rubrikah:
Kolumne- Na obisku
- Novice in obvestila
- Preizkusili smo
- Trenirati?
- Ture in izleti
- Zanimivosti
- Pokaži vse
natisni
pošljiII/01. KOLO
Tokrat jih bo pot ponesla v mesto Albuquerque (Nova Mehika, ZDA), kjer bodo v polnem trenažnem procesu od 23. januarja do 4. februarja. Za četico s Contadorjem, Leipheimerjem, Kloednom in Brajkovičem na čelu, sta menedžer ekipe, Johan Bruyneel, in glavni športni direktor, Alaina Gallopin, pripravila izjemno garaški urnik.
Uradna predstavitev moštva je napovedana za 31. tega meseca v prostorih Nacionalnega španskega kulturnega centra v Albuquerque. “Inavguracija” je odprta za javnost, prihodke od prodaje vstopnic pa bo ekipa kot “vljudnostno gesto” namenila Ameriški zvezi diabetikov in nacionalnemu Združenju multiple skleroze.
Sedem kolesarjev čez Atlantik ne bo odpotovalo, saj bodo na drugem koncu sveta vozili prvo letošnjo ProTour dirko- Tour Down Under, ki se začenja 22. januarja. Na štartni listi so Koen de Koert, Rene Haselbacher, Benoit Joachim, Aaron Kemps, Julien Mazet, Steve Morabito in Jose Luis Rubiera, vodil pa jih bo športni direktor Sean Yates.
Moštvo Lampre, katerega sveži član je Simon Špilak, z eno nogo pa je v njem tudi (še) Gorazd Štangelj, bo delno svoje “naravno okolje” (beri Italijo) 13. januarja zamenjalo za Adelaido v južni Avstraliji. Tam bodo pod dirigentsko paličico direktorja Bruna Vicina tekmovalno uverturo (TdU) “pričakali” Fabio Baldato, Emanuele Bindi, Paolo Fornaciari, Mirco Lorenzetto, Massimiliano Mori in Christian Murro.
Druga sedmerica bo “iskala” dober rezultata na Bližnjem vzhodu, točneje na Dirki po Katarju (Tour of Qatar), ki se bo pričela 27. januarja. Direktor Fabrizio Bontempa bo delil navodila Marcu Bandierju, Matteu Bonu, Paolu Bossoni, Robertu Longu, Danilu Napolitanu, Danielu Righiju in Mauru Santambrogiu.
Verjetno pa vse najbolj zanima, kje se bo v uvodu leta potepal novopečeni ProTourovec Simon Špilak. S še osmimi kolegi (tudi Štangljem?) bo od 21. do 31. januarja stacioniran v trening kampu v mestecu Riva degli Etruschi (leži na zahodni obali poleg letoviškega kraja San Vincenza), kjer bo na čelu z Alessandrom Ballanom pilil formo za prihajajoče pomladanske dirke.
Leteči »Čriček«
Paolo Bettini je minulo sezono dosegel »zgolj« tri zmage, kar pa mu ni preprečilo, da si ponovno ne bi pridobil simpatij navijačev in čislanega naziva najboljšega italijanskega kolesarja. Kot vse kaže pa tudi prihajajoča sezona skozi prizmo zmag ne obeta kvantiteta, pač pa kvaliteto, saj bo v celoti posvečena »misiji« Peking in Varese. Ob kraja bosta namreč gostitelja sila pomembnih tekmovanj. Kitajska prestolnica bo gostila olimpijske igre, medtem ko se bo italijansko mesto ponašalo s svetovnim prvenstvom v kolesarstvu.
Italijan bo poskušal ubraniti oba, nekoč, oziroma nedavno že dobljena naslova, kar bi njegove že tako zlate črke v knjigi kolesarstva dekoriralo še z diamanti.
Ob razgrnitvi svojih planov pa nam je implicitno tudi že dal vedeti, da ga bomo »gledali« vsaj še v sezoni 2009. »Čudovito bi bilo nadaljevati kariero tudi po letu 2008. Vendar bom evalviral svoj nastop na vsaki dirki posebej. Ne bodo toliko odločale končne uvrstitve, ampak dejstvo ali sem dosegel tisto, kar sem si zadal.«
Če se ozremo nazaj, se bomo spomnili, da je Bettini osvojil naslov olimpijskega prvaka leta 2004 v Atenah, kjer je v končnici dirke po ulicah znamenite prestolnice ugnal Sergia Paulinha (Portugalska) in sina slovitega Eddyija Merckxa, Axla Merckxa (Belgija). Tisto leto je bilo srečno tudi za Slovence, saj je izjemno peto mesto pripadlo Andreju Hauptmanu.
Italijan se lahko pohvali še z dvema izjemnima skalpoma, ki ga v žepu hrani sicer le še peščica »izbrancev«. To je naslova svetovnega prvaka in t.i. »back to back« zmaga (2005 in 2006). Zadnjo sezono je slavil v Stuttgartu, sezono prej pa v Salzburgu.
In kaj Italijan počne, ko ne poganja pedal. Večino prostega časa namenja šolanju za pilota lahkih letal. Izpit ima domala že v rokah, zato si je tudi že naročil in »zaaral« letalo Tecnam P92, ki je precej višjega standarda od tistega, na katerem se je pilotiranja priučil v letalski šoli. »Dobim ga pred pričetkom poletja. Medtem moram opraviti še 35 ur letenja,da pridobil pilotski certifikat in da bom lahko prevažal tudi potnike.«
Omenjeno letalo pa ni prvo v njegovem letalskem parku, saj je bil do pred kratkim lastnik kar dveh Ferrarijevih »ptičev«, danes pa si lasti le enega, saj je model 360 Challenge prodal. Vendar pa se še vedno »baha« z F-om 430, za katerega je moral ob nakupu kar globoko seči v denarnico. Stal ga je, reci in piši, 50 tisoč enot naše valute.
Novo špansko moštvo
V Španiji je vzniknila nova profesionalno-kontinentalna ekipa, ki si je nadela ime Nicolas Mateos-Murcia. Kot nam že njen naziv eksplicira je »stacionirana« v Murcii, glavnem mestu istoimenske pokrajine, obličju pa se je uradno predstavila zadnje dni novega leta, točneje 27. decembra.
Pod svoj patronat jo je vzelo županstvo mesta z Miguelom Angelom Camaro na čelu, pokrajinska športna zveza pod vodstvom Antonia Penalverja in Luis Nicolas Mateos, predsednik družbe Nicolas Mateos, ki se ukvarja s premoženjskim zadevami in ki je ekipin »najtrdnejši finančni steber«.
Kot glavni cilj ekipe, zasledovan tekom sezone, bo pustiti neizbrisljiv pečat v kolesarski karavani, kar bi jim, tako direktor ekipe Ginesa Garcia, moralo prinesti »wild card« za domačo Vuelto.
V spomladanskih mesecih bodo participirali na dirki po Malorki, po Andaluziji, Comunidad Valenciana in na »domicilni« po Murcii, nekajkrat pa jih bo poneslo tudi čez zahodno mejo, na Portugalsko.
Moštvo šteje 16 kolesarjev, njeni »vlečni konji« pa bodo Julian Sanchez, Jose Miguel Elias, bivša člana ekipe Relax, veteran Andrian Palomares (prihaja iz ekipe Fuerteventura) in Manuel Vaquez (donedavni član moštva Andalucia-Casajure). V moštvu najdemo tudi štiri domačine in sicer Eloya Teruela, Jesusa Buendia (oba iz Barbot-Halcona), Sergia Domingueza in Joseja Carlosa Lopeza (oba iz Socket U23).
Vozili se bodo na kolesih znamke Ridley, »srajčice« jim je sešil Inverse, glave pa jim bo varoval Catlike.
Napolitano brezkompromisno
Danilo Napolitano, italijanski šprinterski hrust, si nadeja bogato bero v letu 2008, saj želi v trofejno vitrino položiti največje »sezonsko« število zmag doslej.
Posebno mesto v njej je rezerviral za »šprintersko insignijo«, ki pripada zmagovalcu klasike Milan-Sanremo. Za ta namen ima v moštvu Lampre že zagotovljena vsa »sredstva« (beri kolesarje, ki mu bodo tlakovali pot do morebitne zmage), saj bodo v celoti podrejeno njemu in si »pogače« ne bo več delil z Danielom Bennatijem, ki se je pred časom pridružil četici Liquigasa.
26-letni Italijan, ki je letos med drugim dobil etapo na Giru, je božično praznike preživel v krogu družine v mestu Vittoria na otoški Siciliji, kjer pa je tudi že oddelal 2000 kilometrov treninga. Tik pred novim letom pa se je z italijanskega otoka preselil na španskega, točneje na Kanare, kjer treninge preživlja s tovariši iz moštva, Fabianom Baldatom, Maurom Santambrogiom in Danielom Righijem, vse skupaj pa poteka pod budnim očesom športnega direktorja Fabia Bontempia.
»Ne gre za fazo priprave, v kateri je navzočnost direktorja še nezaželena ali celo škodljiva.« je razložil Bontempi. »V zadnji letih so si nekateri naši tekmovalci po prihodu na Kanarske otoke sami odmerjali treninge čez praznične dni, tokrat smo ubrali drugo taktiko. Kolesarji dnevno prevozijo povprečno 120 kilometrov in tako bo ostalo vse do 10. januarja, ko bodo idilično pokrajino zapustili.«
Napolitano bo sezono pričel precej zgodaj, in sicer na tekmovalno-revijalnem Touru po Katarju 27. januarja. Da mu dirka veliko pomeni, je nakazal s tem, ko je omenil, da so zmage na arabskem polotoku slavili velikani kot sta Tom Boonen in Mario Cipollini. »Z zgodnjim štartom računam na rekordno uspešno leto«, ki je sicer njegovo peto v vlogi profesionalnega kolesarja.
Sezona 2007 mu je prinesla osem zmag, tudi prvo na, za Italijana najbolj čislanem »Grand Touru«, Giru. Za sezono 2008 si je zadal, da bo v svojo korist »odvrtel« vsaj deset dirk.
Vendar pa v prihajajoči sezoni ne bo mogel poseči po drugi zmagi na Giru, saj mu ga v rokovnik Botempi ni vpisal. To tudi ni kakšno posebno presenečenje, saj je letošnja italijanska pentlja pisana na kožo specialistom za vožnjo v klanec, za kar je »šprinterska fiziognomija« prej ovira kot pa prednost.
Kot smo že poročali, je Giro izrazito nenaklonjen njegovemu tipu kolesarja, saj so jim organizatorji namenili zgolj dve t.i. »pancake flat« etapi. »Še posebno zadnji teden bodo šprinterji povsem neuporabni« je bil jasen v svoji odločitvi športni direktor Lampreja. »Zadnjo sezono sem Napolitana uvrstil na Giro in bil kritiziran z mnogo strani, zdaj streljajo name, ker ga nanj nisem uvrstil. Lahko pa potrdim, da bo imel možnost meriti na zmage na dirki po Franciji. V vlakovno kompozicijo, ki mu bo na njej »utir(j)ala« zmage, bom postavil Massimiliana Morija, Alessandra Ballana, Righija, Paola Fornaciarija in Baldata.«
»Gre za vlak, ki je popeljal do zmag Bennatija, in sedaj bom jaz njegov strojevodja« je poln entuziazma in glada do zmag opisal Napolitano.
Po Katarju bo formo dokazoval na GP Etruschu, nato na Giru di Grosseto, po njem pa sledi prva prava preizkušnja, klasika Milan-Sanremo, ki mu je ena od prioritet v sezoni 2008. »Po tej zmagi bi rad oblekel zeleno majico (za točkovanje) na dirki po Franciji, četudi samo za dan ali dva, čeprav bi bilo v zelenem pripeljati na Elizejske poljane še slajše« je zaključil Italijan, ki se smelih načrtov očitno nikakor ne boji.
Jens in Hanka
Tudi v Nemčiji so nedavno podelili nazive najboljšima kolesarjema »bondove« sezone. V moški konkurenci je slavil Jens Voigt, med dekleti pa Hanka Kupfernagel.
Simpatični Voigt je tako postal domala že serijski zmagovalec, saj je tokratni naziv že tretji v nizu. Kupfernaglova je med zmagovalci »novinka«.
Naslov si je član danskega CSC-ja po prepričanju bralcev revije Radsport, ki podeljuje titulo, prislužil predvsem z zmago na dirki po Nemčiji (drugo zapored, kar doslej ni uspelo še nikomur), Kupfernaglova (ekipa Focus-Worldsportstar), ki sicer »izhaja« iz ciklokrosa in ki je eksplodirala na letošnjem SP-ju v Stuttgartu, kjer je presenetljivo osvojil naslov svetovne prvakinje v individualni vožnji na čas, pa, ker je dobesedno nizala uspeh za uspehom.
36-letni Berlinčan, ki je zadnjo sezono slavil sedemkrat, tako da se mu trofejna vitrina zdaj že pošteno šibi pod 61-imi zmagami, je na svojo stran pridobil 40% glasov, sledila sta mu Linus Gerdemann z 18% (v svoj prid je odločil težko etapo na Touru in za »nagrado« nosil tudi rumeno majico) in Stefan Schumacher z 12%.
33-letna Gerečanka se nad sezono res ne more pritoževati. Poleg svetovnega naslova je namreč vsestransko nadarjena Nemka osvojila tudi naslov nemške prvakinje v ciklokrosu, v kronometru in v gorski disciplini kros. Po številu glasov sta ji sledili Sabine Spitz (evropska prvakinja v gorskem kolesarstvu) in Kristina Vogel.
Ko piči »Kobra«
Kar težko je verjeti, da je Ricardo Ricco, ki je pognal precej strahu v kosti kolesarski karavani, v vlogi profesionalnega kolesarja »oddelal« šele drugo sezono. V tem času je namreč sebi v prid odločil marsikatero etapo, med drugim dve na Tirreno-Adriatico, na enodejanki Milan-Sanremo je bil le za ped od skalpa, skorajda si je zavojeval dirko po Lombardiji in še bil lahko naštevali. Kot debutant je v sezoni 2006 zmagal na dirki Coppi e Bartali, kjer je v neposrednem dvoboju premagal slovitega Paola Bettinija.
V sezoni 2008 si obeta »presežek« glede na sezono 2007. »Pred mano je velik izziv, ampak rad imam jasno postavljene cilje«. Kobra, kot mu tudi pravijo, je v minuli sezoni pod »dirigentom« Pietrom Algerijem, direktorjem Saunier Duvala, dosegel pet zmag, v prihodnje pa mu »šef« ne obeta nič dobrega, saj bo, gledano skozi »peloton«, nanj oprezalo še več parov nog kot doslej.
»Jasno je, da bo pot do dosege pretekle forme in dosežkov trnova, saj sem bil v letu 2007 izredno »žilav«, kar se je kazalo tekom celotne sezone. Težko bo. Vseeno pa lahko vsem tistim, ki zame navijajo, ki me cenijo, ki računajo name, zagotovim, da bom v želji po uspehu vanj vložil vse svoje atome moči, da bom ponovil, zadovoljil ali celo presegel rezultatske apetite.«
Ricco je resnično zasijal na letošnjem Giru v 15. etapi (cilj na Tre Cime di Lavareda), ki je veljala za mitsko, saj so si njen cilj pokorili le »izbranci«, med njimi Eddy Merckx in Luis Herrera. »To je bil izreden trenutek« si je v spomin priklical majske uspehe, čeprav je v isti sapi dodal »da ni bil najbolj impresiven in najmočnejši tisti Ricco, ki si je pokoril etapo na Giru, pač pa tisti, ki je vozil Tirreno-Adriatico.« Zadnjega marca se je namreč na dveh izrazito gorskih etapah dobesedno poigral z ostalimi visoko rešpektiranimi hribolazci in nakazal, da z njim v prihodnje ne bo šale. »Tiste dni sem bil resnično močan, močnejši kot na Tre Cime, na Milan-Sanremu in na dirki po Lombardiji.
Ricco tudi to pomlad upa na isto raven pripravljenosti, precej naglas pa računa tudi na »šaltanja« v še višjo prestavo, da bi z njo lahko unovčil zmago na Ardenski klasiki in na Giru di Italia (v sezoni 2007 ga je končal na petem mestu). »Med aprilom in majem bom ciljal na zmago na Valonski puščici, na dirki Liege-Bastogne-Liege in potem še na Giru. Želim nositi »maglia rosa« zadnji teden in jo na svojih plečih pripeljati v Milano. Ne da bi se rad bahal, ampak iz te pozicije nima smisla biti skromen. Rad bi zmagal Giro 2008! »Okoristil« se bom dela, ki sem ga opravil na zadnji italijanski pentlji, predvsem pa se veselim ponovnega zavezništva z žilavim in iskrenim kolesarjem Piepolijem, ki mi bo še enkrat več stal ob strani.«
Sezono želi Kobra zaključiti na svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. »Če bi moral izbirati, bi izbral Varese in ne Peking in to zaradi več razlogov. »Upam, da bom tedaj v formi, s katero si bom zaslužil nositi »maglia azzuro«, je zaključil Ricco, za katerega strokovnjaki napovedujejo, da bo v kolesarstvu pustil neizbrisen pečat.
Očitki se še kar lepijo na T-Mobile
Eden glavnih ekspertov s polja dopinga, dr. Werner Franke, je nedavno vso devetčlansko ekipo T-Mobila, ki je nastopala na Tour de Francu leta 2006, obdolžil posluževanja dopinga.
Od teh je od tedaj svoje grehe priznal le Patrick Sinkewitz, a Franke je prepričan, da jih je v nečednosti vpletenih še precej več.
»Glede na informacije, ki jih imam, je celotna ekipa T-Mobila odšla na univerzitetno kliniko v Freiburgu in se poslužila transfuzije krvi« je za nemški radio dejal profesor.
T-Mobil je lansko sezono slavil moštveni naslov na Touru, k čemur je velik delež pristavil Andreas Kloeden, ki je sprva končal na tretji stopnički, ob »izbrisu« Floyda Landisa pa se je uvrstil tik pod vrh.
Na izrečeno se je nemudoma odzval freiburški tožilec, Wolfgang Maier, ki je zanikal navedbe Franka in dodal, da špekulacije ne pomagajo. »Če ima izrecen dokaz, pa nas zadeva seveda zanima. Za vse, kar je serviral na intervjuju, zraven ni ponudil še oprijemljivih dokazov, ki bi potrdili njegove navedbe, niti ni razkril svoje vira. Vse kar vemo je »glede na moje informacije«, kar pa nam prav nič ne pomaga.«
Sicer pa danes od lanskega moštva ni kaj prida ostalo (od deveterice sta aktivna le še Michael Rogers in Kloeden, ki je pa vmes presedlal v Astano), tudi pod imenom T-Mobile ga več ne najdemo, saj se je pred dobrim mesecem telekomunikacijski gigant umaknil iz kolesarstva. Danes je četica Bob Stapletona znana kot Team High Road, katere del je kot rečeno tudi Michael Rogers, poleg Kloedna še edini aktivni član »sporne« deveterice iz leta 2006. Avstralec in Nemec povezavo z dopingom vztrajno in goreče zavračata.
Jan Ullrich, zmagovalec Toura iz leta 1997 in ena najbolj kontroverznih osebnosti v roza majici, je bil odpuščen iz T-Mobila že leta 2006, potem, ko se je njegovo ime »ujelo« v široko razpredeno dopinško mrežo španskega zdravnik Eufemiana Fuentesa.
Kdo sploh je W.F.
Da pa ne boste dejali, da gre še za enega zdravnika, ki »vse ve«, naj podam samo nekaj utrinkov iz življenja Wernerja Franka in mu tako, gledano skozi vaše oči, povišam ali pa znižam kredibilnost.
Nemec velja za enega vodilnih ekspertov za razvoj zdravil, podobo v svetu pa si je ustvaril predvsem kot vnet kritik uporabe dopinga v športu. S svojo ženo sta v knjigi iz leta 1991, Doping: From research to deceit, razkrila sistematično zlorabo dopinga med vzhodnonemškimi atleti.
Zadnja leta se pogosto »vmešava« tudi v kolesarstvo. Tako je leta 2005 med drugim zastopal Danila Honda, potem ko je bil ta obtožen »dopingaštva«. Spomnimo. V njegovi krvi so našli snov, ki sliši na ime karpedon. Franke ga je takrat branil z dejstvom, da je bila odkrita količina »smešno majhna« in da se do omenjene substance lahko prebiješ le preko zapletenih poti, ki vodijo iz Rusije in Kitajske, in kjer se ta uporablja za vojaške namene in vesoljski program.
V intervjuje za nemško regionalno televizijo je avgusta 2006 trdil, da je Jan Ullrich kupil za 35 tisoč dolarjev vredne dopinške »pripravke«, kar je razbral iz obširne dokumentacije, ki sliši na ime Operacija Puerto. Nemško sodišče mu je kasneje- zaradi pomanjkanja dokazov za izrečene obtožbe- naprtilo t.i. »gag order«, s čimer je bil prisiljen ustaviti širjenje »laži«.
A zadeva Ullrich se danes vrača na sodišče, saj so med preiskavo »Puerta« našli devet, za Ullricha obremenjujočih vrečk s krvjo.
Toda sodišče Frankea ni ustavilo, saj je 30. julija pravkar končanega leta obtožil posluževanja dopinga tudi Alberta Contadorja, potrditve teh besed pa po njegovem prav tako najdemo v elaboratu »Puerto«.
Hushovd že vidi zeleno
Svoje cilje za sezono 2008 je na mizo razgrnil tudi norveški šprinterski hrust, Thor Hushovd, ki si je že za uvod, torej spomladanske mesece, pripravil izredno pester urnik. Takrat je namreč na sporedu mnogo njemu na kožo pisanih enodejank in čim več jih bo član Credit Agricola poskušal odločiti sebi v prid. Izpostavil je dirko Milano-Sanremo, dirko po Flandriji in dirko Pariz-Roubaix, nanj pa gre računati tudi na SP-ju v Vareseju. Od »velikih enodnevnic« je le olimpijski nastop pod vprašajem.
V letu, ki je pravkar štartalo, pa sicer obeležuje že 10. sezono pri francoskem moštvu, kjer je vse od začetka profesionalne kolesarske kariere (1999).
Njegov glavni cilj sezone je povsem usklajen z novo svetovno ideologijo, ki se širi z zeleno barvo. Pa ne ciljam na islam, pač pa na ekologijo. No, pri Thoru gre »zgolj« za zeleno majico, majico ki jo je osvojil že v sezoni 2005 in ki pripada najboljšemu šprinterju na Francoski pentlji. »Želim si etapne zmage na dirki po Franciji ter ponovne osvojitve zelene majice. Še vedno ne vem, ali bom nastopil v Pekingu, kjer je trasa verjetno nekoliko pretežka zame. Vsekakor pa računam na nastop na svetovnem prvenstvu v Vareseju. Vsekakor si želim boljše sezone, kot je bila leta 2007.« V tej je namreč dosegel zgolj eno, a je bila ta toliko bolj čislana (4. etapa na Touru).
Giru se bo iz podobnih vzgibov kot Napolitano »izognil«, kar pa ne bo kako boleče, saj iz leta 2007 nima najboljših spominov, čeprav je nekajkrat posegel tik na vrh. Bilo je dvakrat, v 5. in 7. etapi, ko je kar konkretno koketiral z zmago, a sta mu jo pred nosom odpeljala, enkrat Robert Foster, drugič pa Alessandro Petacchi. V 12. etapi je nato odstopil. To opravičuje takole: »Ni enostavno nastopiti na Giru po nastopih na spomladanskih klasičnih dirkah.« Naj dodam- verjamemo.
»Pink panter« poslej le »panter«
Team High Road, naslednica T-Mobila, se je ovila v črnino. K sreči razlog za to ni bila kakšna tragedija, saj bo to po nove njihova zaščitna barva. Tako bodo divjo mačko (beri pantra) končno odeli v pristne barve, saj se je roza v celoti umaknila.
Prvi bo še topli dres okusil trikratni svetovni prvak v kronometru Michael Rogers, ki se bo 13. januarja meril na cestnem prvenstvu Avstralije.
Ekipa, ki šteje 29 kolesarjev, je narodnostno precej mešana, saj prihajajo iz kar 15 različnih držav. Od tega je osem Nemcev, trije iz Avstralije, Anglije, Nizozemske in ZDA, dva iz Italije, ostalih pa predstavljajo individualno zastopstvo države (več spodaj). Prav lahko bi bila ena izmed teh tudi Slovenija, saj je bil Janez Brajkovič pred meseci z eno nogo že v tem nemškem moštvu, a ga je pogodba vezala na Johana Bruyneela, ki je odšel v Astano in z njim kot je znano tudi naš Brajko.
Četica Team High Road 2008: Michael Barry (Kanada), Edvald Boasson Hagen (Norveška), Marcus Burghardt (Nemčija), Mark Cavendish (Velika Britanija), Gerald Ciolek (Nemčija), Scott Davis (Avstralija), John Devine (ZDA), Bernhard Eisel (Avstrija), Linus Gerdemann (Nem), Bert Grabsch (Nem), Andre Greipel (Nem), Roger Hammond (VB), Adam Hansen (Avstrija), Greg Henderson (Nizozemska), George Hincapie (ZDA), Kim Kirchen (Luksemburg), Andreas Klier (Nemčija), Servais Knaven (Nizozemska), Craig Lewis (ZDA), Thomas Lovkvist (Švedska), Tony Martin (Nemčija), Marco Pinotti (Italija), Morris Possoni (Italija), František Rabon (Češka), Vicente Reynes (Španija), Michael Rogers (Avstralija), Marcel Sieberg (Nemčija), Konstatsin Sioutsou (Belorusija), Bradley Wiggins (Velika Britanija)
Kolo na klin… v prodajalni
27-letni Thomas Ziegler, član nemške ekipe High Road, se je odločil skleniti kariero. Nemec je namero nakaz že sredi septembra, uradno pa je kolo obesil na klin šele te dni. »Mandat« profesionalnega kolesarja je tako po šestih letih »vrnil«, v tem času pa dosegel dve zmagi, zadnjikrat na etapi dirke Po Saškem leta 2005. Objektivno mu kot največji uspeh štejemo tretje mesto v generalni razvrstitvi dirke Po Danski v sezoni 2003.
Svojo pot je začel v milenijskem letu v ekipi Teag Team Kostritzer, sledil je prestop v Team Wiesenhof od koder se je za tri leta preselil v Gerolsteiner, zadnji dve sezoni je prebil v ekipi T-Mobilu, končal pa v njeni naslednici, High Road.
V prihodnje želi odpreti kolesarsko trgovino, kar pa ni zgolj v viziji Erfurtčan: »Skupaj z Grischo Niermannom (kolesar, o.a) in Romanom Jordensom bomo 1. februarja odprli kolesarsko trgovino v Hannovru. Najprej sem mislil, da bom lahko hkrati še dirkal, a sem ugotovil, da to ne bo prinašalo denarja. Trgovina zahteva celega človeka.« Tu tako tiči odgovor na vprašanje, zakaj je tekmovalni svet zapustil razmeroma mlad.
»Duhec« zamenjal sredino
Znotraj francoskih meja je prišlo do nove rošade, saj je domačin Jimmy Casper ekipo Unibet.com, po novem Cycle Collstrop, zamenjal za Agritubel. Odločitev francoskega šprinterja ima dober alibi, saj se CC ubada s finančnimi težavami, ki je posledica umika glavnega sponzorja in pa izguba ProTour licence, ki je bila že zadnjo sezono bolj kot ne »vstopnica brez veljave«. Tako se Casper še pred iztekom pogodbe (veljavo je imela do konca sezone 2008) seli v drug francoski klub, kjer bi kmalu končal tudi Grega Bole, kar pa se na koncu ni udejanilo in pristal je v novomeški Adria Mobil.
Francoz je svoji zdaj že bivši ekipi celo grozil s tožbo, saj si iz pogorišča Unibet.com-a zrasla Cycle Collstrop lasti »le« profesionalno kontinentalno licenco. A je na koncu prevladal »razum« in finančno boljša pogodba, saj ima Agritubel precej višji proračun kot Cycle Collstrop (3,5 : 2 v mio evrih) in mu bo lahko izplačal precej višjo plačo.
Še pred odhodom, ko je kazalo na to, da bo vendarle ostal v Unibet.com, pa je Casper razmišljal takole: »Kot prvo naj povem, da v Unibetu ni bil spoštovan dogovor po športni plati, saj nismo mogli nastopati na dirkah ProToura. Hkrati pa mi sedaj grozijo s skoraj polovico nižjo plačo od tiste, za katero sem se dogovoril. Odkrito naj povem, da še nisem opustil razmišljanja o tožbi. Hilaire Van der Schueren (direktor ekipe, op.a.) mi je predložil ponudbo, za katero še ne vem ali jo bom sprejel.«
Pozitivna plat te zgodbe je »Borut Božič«, ki se je »znebil« klubskega šprinterskega »rivala« in bo tako lahko v Cycle Collstropu eden »nosilcev«.
Jimmy Casper, ki je v karavani že od leta 1998, je svojo pot sicer začel v ekipi Francaise des Jeux in od tedaj nanizal 34 zmag. Najbolj odmevna je bila tista v 1. etapi na francoski pentlji v sezoni 2006 (Strasbourg). Kariera ga je kasneje odpeljala v Unibet.com, od koder je letos presedlal v še eno francosko ProTour ekipo (beri Agritubel) in se pridružil Christophu Moreau, ki je vanjo prav tako prišel iz francoske ekipe, Ag2R-Prevoyance, kamor je nedavno iz Lampreja prestopil Tadej Valjavec.
Agritubelova 19-članska četica letnika 2008 se je prvič uradno postrojila v Loudunu, poleg Moreaua in Casperja pa je sestavljajo Nicolas Jalabert, Emilien B. Berges, Anthony Ravard, Cedric Herve, Romain Feillu, Benoit Sinner, Nicolas Vogondy, Geoffroy Lequatre, Benoit Salmon, Christophe Rinero, Cedric Coutouly, Freddy Bichot, Maxime Bouet (vsi Francija), Steven Caethoven, Kevyn Ista (oba Belgija), Mikel Gaztanaga in Eduardo Gonzalo (oba Španija).
Za uvod v sezono dvojna zmaga
Pri Valverdejevih je Božiček nekoliko zamujal, saj mu je šele konec tega tedna »izročil« darilo. A je bilo to za toliko dragocenejše in vredno čakanja. Dobil je namreč dvojčka.
Ivan in Alejandro sta na svet privekala v petek dopoldne in bosta vsekakor še dodaten motiv za prihajajočo sezono svojemu očetu. Ta si je to zastavil nekoliko drugače kot pretekla leta, saj bo glavnino sile preusmeril v drugo polovico tekmovalnega koledarja, kjer bo kar največ iskal na Touru, na OI v Pekingu, na Vuelti in na SP-ju v Vareseju. A to ne pomeni, da se bo do konca maja skrival v jami. »Zagotovo bom spomladi na štartu na Majorki, na dirki Tour de Haut Var in na dirki po Valenciji ter Murciji. Vendar od nastopa na teh dirkah ne pričakujem prav nič. Mika me tudi nastop na dirki Criterium Internacional in dirki Liege-Bastogne-Liege, a o tem še nisem sprejel odločitve.«
V rokovniku kolesarja Caisse d'Epargna poleg naštetih dirk najdemo tudi kriterij Dauphine Libere in dirko Clasica Internacional a Alcobendas. »Letošnja sezona je nekaj posebnega. Tour, olimpijske igre, Vuelta in svetovno prvenstvo so glavni cilji sezone, ki se je bom lotil drugače kot vseh doslej. Kljub temu, da že treniram, se z rezultati v prvem delu sezone ne bom obremenjeval.«
Anže P.
Komentarji