Domov Iskanje Oglaševanje Kontakt Uredništvo

E-novice Seznam uporabnikov Pošlji vsebino

Geslo:
Ostani vedno prijavljen?

natisni pošlji Domov > Bicikel Zine > II/02. KOLO

Na Giro se po 57-ih letih vrača (ne)čislana »črna majica«, ki pripada kolesarju, ki je v skupnem seštevku uvrščen povsem na rep razpredelnice.

Uradno so jo nadevali le med leti 1946 in 1951, od takrat pa so jo podeljevali zgolj neformalno. Vendar pa se v karavano ne vrača v podobi črno obarvanega dresa, ampak kot bela štartna številka na črni podlagi. Vzrok za to tiči v pravilih Mednarodne kolesarske zveze, ki organizatorju prepovedujejo več kot štiri različne majice na dirko.

Tako bomo drugačne od moštvenih videli kot doslej, torej v podobi roza (skupno vodilni), zelene (kralj gora), ciklamne (po točkah) in bele (mladi kolesar) barve.

Organizatorji Gira so si za zgled vzeli organizatorje Toura, ki so spretno »obšli« zakon UCI-ja in se nagrade domislili v podobi številke. Na Touru pa je niso uporabili za isti namen kot Italijani, pač pa so z rdečo štartno podlago markirali najbolj »aktivnega« kolesarja v prejšnji etapi.

Da majica s seboj ne nosi prekletstva in ne pomeni poklicni »pogreb«, dokazuje Giovanni Pinerello, katerega priimek danes krasi za nekatere najodličnejše okvirje na svetu (izdelujejo jih v italijanskem Trevisu). Sam je namreč zadnji uradni nosilec črne majice.

Neformalno so naziv sicer vedno »podeljevali«, lani je bil npr. njegov dobitnik Oscar Gatto. Ta je ob tem dejal: »Vsi, ki spremljajo kolesarstvo, si zapomnijo, kdo je dirko zmagal in kdo je bil zadnji. Kdo je bil drugi in tretji vedo samo kolesarji sami. Prav zato sem se lani boril, da sem dirko končal na zadnjem mestu. Končati dirko na zadnjem mestu je vsekakor bolje kot pa odstopiti.«

Med letom 1946 in 1951 so bili nosilci črne majice Luigi Malabrocca (1946- 1947), Aldo Bini (1948), Sante Carollo (1949), Mario Gestri (1950) in kot zadnji formalni Giovanni Pinarello (1951).

Direktor dirke, Angelo Zomegnan, je novost pospremil takole: “S to potezo bi radi opozorili na tiste, ki se borijo, da bi dirko končali. Seveda zadnji v skupnem seštevku ne bo deležen iste pozornosti kot vodilni v skupnem seštevku, a že na pogled se bo videlo kdo vodi v tej razvrstitvi.“

Perverzija trase Gent-Wevelgem
Spomladanska klasika (zgodi se 15. aprila) bo zaradi rizičnega tlakovanega spusta s klanca Kemmel začrtala pot nekoliko drugače, so se odločili njeni organizatorji.
Kar simptomatično pa je to zgolj zvonenje po toči, saj je lanska dirka na tem odseku terjala visok poškodbeni davek. Tako se bodo kolesarji po novem povzpeli v nasprotni smeri. S tem bo vzpon, ki so ga kolesarji prevozili dvakrat in nekje 40 kilometrov pred ciljem, nekoliko daljši, spust pa posledično krajši pa tudi položnejši. Da je bil spust potencialno mesto nesreče priča dejstvo, da se je dirka tu lomila in kolesarji v ospredju oziroma ubežna skupina so ga v želji po zmagi vzeli “brez spoštovanja“.

Spremembo je pokomentiral sam direktor dirke, Hans de Clercq: »Nikoli nismo razmišljali, da bi Kemmel umaknili z dirke, kajti Kemmel je znamenitost dirke Gent-Wevelgem. Vendar bomo dirko na ta klanec speljali v nasprotni smeri in bo bolj varno. Da bo pod klanec pripeljala manjša skupina kolesarjev bomo traso speljali skozi vasi Torhout, Ichtegem, Koekelare in Kierken. V tem delu trase bodo morali preko dva kilometra dolgega odseka kock.«

Z eliminiranjem »nevralgične točke« pa bo dirka kljub besedam direktorja izgubila nekaj čara, a je varnost vendarle na prvem mestu, hkrati pa dodaten »zagon« potencialnim ubežnikom oziroma okrnjenemu pelotonu. Spremembo bo vsekakor lahko dobro unovčil Borut Božič, ki se s svojo ekipo nadeja povabila organizatorjev, predvsem na račun Steffena Wessemana, ki je še »vroča žemljica« Cycle Collstropa.

»Prihod Wesemanna v našo ekipo je zame odlična novica in velik plus za ekipo. Vsekakor bomo sedaj veliko lažje dobili povabilo na dirko po Flandriji in dirko Pariz-Roubaix,« je novemu moštvenemu kolegu naklonjenost izkazal Božič. »Mislim, da nas bo v ekipi 16 in pričakujem, da bom lahko nastopil na spomladanskih dirkah v Belgiji.«

Nemec ima sicer iz Belgije lepe spomine, saj je štiri sezone nazaj slavil na dirki po Flandriji.

Od Slovencev je najboljšo uvrstitev na dirki Gent-Wevelgem leta 2002 dosegel Martin Hvastija, ko je končal na 15. mestu.

Team High Road-u prva zmaga
Britanec Roger Hammond je dosegel sploh prvo zmago za to “preoblečeno” nemško ekipo, potem ko je slavil zmago na domačem prvenstvu v ciklokrosu, kjer je šele v sami končnici in po srditem boju ugnal gorskega kolesarja Liama Killeena (Specialized Factory Racing). Na dirki je krstil tudi nove, črne, moštvene barve in še drugič (kot leta 2006) na tej trasi v duelu iste zasedbe naslov pred nosom speljal prav Killeenu.

Večino krogov sta odpeljala bok ob boku in obrnjena s hrbtom proti ostalim. Killeen je v “internem” dvoboju računal na svoje bogate “mtb” veščine, ki jih je zoper Hammonda “neuspešno” unovčeval na tehničnih odsekih, saj so bili poskusi pobega jalovi. Hammond jih je zatiral v kali in v zadnjem krogu vzel vajeti v svoje roke, ob tem pa prihranil atome tudi za končni šprint, kjer je Killeenu demonstriral vso svojo moč. Ta je po koncu dejal, da se v konici ni počutil optimalno. ”Seveda je malce neprijetno izgubiti zmago v zadnjih metrih dirke, ampak sem lahko zadovoljen glede na to, kako je dirka potekala. Bil sem močnen, a sem potreboval kar nekaj krogov, da sem prišel v ospredje. Ko sem bil enkrat spredaj, sem se počutil zelo udobno, le v zadnjih desetmeterjih ne. Nadalje je polaskal zmagovalcu in mu hkrati vrgel rokavico: “Roger je zelo dober šprinter, toda vedno je tu še naslednje leto in upam, da se mu drugo leto odkupim in zmagam jaz. Vsako leto tekmujem samo na nekaj ciklokros dirkah, saj mi služijo za pripravo na gorsko sezono.”, v kateri si je kot glavni cilj zastavil dober rezultat na OI v Pekingu in SP-ju, kjer pa si odkrito želi osvojitve naslova. Če mu to uspe, bo to velik preskok glede na preteklo prvenstvo (v Fort Williamu, Škotska), kjer je zasedel 44. mesto, sedem dni kasneje pa smo ga videli tudi v našem Mariboru, kjer je prečkal cilj kot 35.

Hammond je tokrat osvojil rekordni četrti naslov, Killeenu je drugič v karieri pripadlo mesto viceprvaka, na tretje mesto pa se je uvrstil Paul Oldham, ki je bil v ospredju v uvodnem delu dirke, kasneje pa paru Hammond-Killeen ni mogel slediti in je v svojem temptu prikolesaril do najnižje stopničke. Tudi njegova predstava pa ni bila “izven konkurence” dvojici, saj je ciljno črto prečkal zgolj 20 sekund za njima.

Med dekleti je slavila Helen Wyman (Swift Racing) pred klubsko tovarišico Gabby Day in Islo Rowntree (Stourbridge CC).

Vse po starem
Hanka Kupfernagel, ki je od prejšnjega tedna ponosna lastnica čislanega naziva najboljše kolesarke Nemčije v sezoni 2007, še naprej kot za stavo zbira trofeje. Tako je nedavno (prejšnji vikend) v vitrino dodala še en naslov državne prvakinje v ciklokrosu, pravljično sedmi. V omenjeni disciplini ji namreč ni para že vse od leta 2001, ko je z izjemo sezone 2003, venomer pokorila domicilno konkurenco.

Sicer pa je bila letošnja dirka pod (dvom vzbujajočimi) pogoji, kot tej disciplino nekako že po naravi pritiče. Težavnost ji namreč ni dajal zgolj profil trase, pač pa tudi vreme, ki je v urah pred štartom poskrbelo, da je dež dodobra nazmočil teren in progo potisnil “do vratu v blato”. Tako je prenekatera tekmovalka rekla krepke čez “zeleno luč” organizatorja, ki jih je spustili na progo v Herfordu. “Pogoji so bili zelo vprašljivi” je dejala tudi 33-letna zmagovalka in nadaljevala. “V prvih nekaj krogih me je spremljala nervoza in morala sem se pošteno potruditi, da sem povzpela iz petega mesta. Ampak potem je šlo gladko in tekma se je izkazala za dober tehnični trening, saj sem do sedaj redko vozila na tako blatni progi.”

Dirka bi bila brez pogojem, ki jih je serviralo vreme, precej monotona, saj so že kmalu po štartu Kupfernaglova, Birgit Hollman, Stephanie Pohl in Susanne Juranek odlepile od preostalih tekmovalk. Branilka naslova je napadla iz pete pozicije in njen tempo je bil do konca za lovečo četverico premočan. Tako je drugoplasirana Pohlova cilj prečkala kar minuto in 50 sekund kasneje, tretja Hollmannova pa še 20 sekund za njo, torej 2:10 za Hanko.

Tudi drugod ciklokrosaški ples
Prvi vikend v novem letu je večina občestva rezervirala za zdravljenje mačka, izvzemši športnikov zimskih disciplin, ki so jih čakale tekme. Čeprav so ta čas v tem klubu prej izjema kot pravilo tudi kolesarji, pa ciklokrosaše delovni vikend ni zaobšel. Potekala so namreč številna nacionalna prvenstva, o angleškem smo že pisali, pa tudi za razplet pri damah v Nemčiji že vemo. Med zmagovalci tako poleg Hammonda in Kupfernaglove najdemo tudi Belgijca Svena Nyasa, Nizozemca Larsa Booma, Francoza Francisa Moureya, Čeha Zdeneka Stybra, Poljaka Mariusza Gila, Danca Christiana Poulsena in Nemca Malteja Urbana.
 Vse skupaj pa je “zgolj” popotnica ali bolje uvertura v bližajoče se svetovno prvenstvo v ciklokrosu v italijanskem Trevisu, ki bo na sporedu ob izdihljajih januarja.

Sicer pa status serijskega zmagovalca nima zgolj Kupfernaglova, saj se s petimi naslovi lahko pohvali tudi Belgijec Nys, tris pa po novem pripada Malte Urbanu. Novinec med zmagovalci je lani supersupešni Nizozemec Lars Boom, ki je prejšnjo sezono nastopal izven članske konkurence, torej v U23 kategoriji, letos pa je tudi v najhujši konkurenci potrdil primat, čeprav je imel nemalo dela, da je ciljno črto prečkal kot prvi. Tudi dominator svetovnega kova, Nys, se je moral za domačo krono pošteno potruditi, saj se je ostalih pretendentov za naslov otresel šele pol kilometra pred ustavitvijo ure. Resno se je namreč z zmago spogledoval tudi bivši prvak Bart Wallens. Takšna pa je bila Nysova izpoved po koncu: »Bila je zelo razburljiva dirka. Moj start je bil obupen, ob tem pa je Klaas Vantornout še prehitro krenil. Mislil sem, da bodo sodniki ponovili start, vendar ga niso.«

Velja omeniti, da je dobrih štirinajst dni nazaj Nys na tej progi zmagal že tekmo svetovnega pokala. »Takrat je bilo lažje, peščeni predel proge je bil zamrznjen, kar je bila moja velika prednost. Tokrat smo morali tudi teči, kar pa meni povzroča večje težave kot ostalim.« Po končani ciklokrosaški sezoni v kateri bo zopet meril na naslov, cilja tudi na nastop na gorski preizkušnjo na OI v Pekingu.

“Svete trojice” iz posameznih držav:

Belgija:
1. Sven Nys (Rabobank) 1;04:15
2. Bart Wellens (Fidea Cycling Team) +0:02
3. Niels Albert (Palmans-Cras) 0:04

Nizozemska:
1. Lars Boom (Rabobank)
2. Thijs Al (BeOne-Chain Reaction Cycles)
3. Richard Groenendaal (AA Sports Drinks)

Češka:
1. Zdenek Stybar (Fidea Cycling Team) 1;03:30
2. Radomír Simunek (Palmans-Cras) +0:25
3. Lukás Kloucek (Selle Italia Guerciotti) 1:00

Francija:
1. Francis Mourey (Française des Jeux) 1;02:06
2. John Gadret (Ag2r - La Mondiale) +0:47
3. Arnaud Labbe (Bouygues Telecom) isti čas

Nemčija:
1. Malte Urban (RC Endspurt Herford) 1;07:04
2. Johannes Sickmüller (Har. RV/Stevens CC T.) +0:08
3. Rene Birkenfeld (Harvesterh.RV/Stevens CC Team) 0:59

Anglija:
1. Roger Hammond (Team High Road Sports)
2. Liam Killeen (Individual Member)
3. Paul Oldham (Hope Factory Racing)

Poljska:
1. Mariusz Gil (LKS POM Strzelce Krajenskie) 46:50
2. Pawel Szczepaniak (LKS POM Strzelce Krajenskie) isti čas
3. Marek Cichosz (CWKS Legia Warszawa) +0:03

Sastre še koleba
32-letni Carlos Sastre, zvezda stalnica v kolesarskem vrhu, bo na ekipnih pripravah, ki med 8. in 18 januarjem potekajo na španski Malorki, dodobra prečesal svoj novi rokovnik. Ta je po večini znan, “misterij” javnosti in sebi pa predstavlja 10. maj, ki oznanja pričetek Gira di Italia.

“To je prvi stik s celotno ekipo v letu 2008, manjkajo zgolj tisti, ki se bodo udeležili dirke v deželi Kengurujev (beri Tour Down Under).” Revijalni zbor bo priložnost, da bo beseda tekla o novitetah na kolesih, prišla bo pošiljka novih dresov, temeljito pa se bo moštvo posvetili predvsem tekmovalnemu programu.
Kapetana CSC-ja na srečanju spremljata sonarodnjaka, veteran Inigo Cuesta in Joaquin Novoa. Slednji sicer sploh še ni član četice Bjarna Riisa, a se je njegovo ime vseeno znašlo na seznamu povabljencev. “Za njim je odlična sezona in mislim, da ima vse predispozicije, da postane profesionalec”, je laskave besede o mladcu izrekel Sastre.

Če Giro še ni gotova prihodnost Sastreja, pa to ne velja za Tour, saj je na tehtnico kontra italijanske pentlje postavljena domača Vuelta.
Prvi del sezone pa sicer ne bo doživljal večjih sprememb glede na pretekla leta. “Debitiral” bo na klasiki de Almeria, nadaljeval na Dirki po Murcii, po Kastilji, na Vuelti al Pais Vasco, klasiki Amorebieta, Valonski puščici in Liege-Bastogne-Liege.

Odločitev za participacijo na Giru bo tudi po Malorki še visela v zraku pravi Sastre in nadaljuje, da “bo odločitev o tem padla med Vuelto al Pais Vasco in belgijskimi klasikami. Vse bo odvisno predvsem od mojega psihičnega stanja.”

Menčov v čevlje Rasmussena
Ruski šampijon Denis Menčov se je odločil, da bo žezlo na Vuelti predal brez boja, saj bo z “ekspanzionistično“ filozofijo s prestola skušal strmoglaviti kralja Elizejskih poljan in se tako okronati tudi z rumeno majico. Dvakratni “konkvistador“ španske pentlje v sezoni 2008 namreč vse stavi na Tour, čemur bo logično podrejen spomladanski program dirk, ki pa vključuje tudi ekstra zahtevni Giro.

Omenjene načrte je Rus predstavil v Rotterdamu, kjer je potekala predstavitev ekipe.

S preusmeritvijo sil iz iberskega polotoka na francoska tla je delno posledica vrzeli, ki je v ekipi zazijala z izgonom Michaela Rasmussena, nedavno pa je po lastni želji kariero pri Rabobanku zaključil tudi Michael Boogerd, ki pa le bo stežka dobil dostojnega naslednika. Zato so se v klubu že aktivirali in luknjo pokrpali. Koliko pritiskov bo adaptacija zdržala, pa bo pokazal čas.

Netipično »vroč« Rus je takole ubesedil svoj program »Želim poskusiti nekaj novega, vse z namenom za dobre priprave na Tour. To bo moj največji cilj v letošnji sezoni. Sem mnenja, da v primeru, da bom dobro pripravljen na Touru, bi moral biti nadalje zelo dober tudi na olimpijskih igrah.” Spomladi bo, v trideseto leto vstopajoči kolesar, viden na klasiki Liege-Bastogne-Liege.

Pri poliranju in stopnjevanju forme bo imel povsem odprte roke, saj kot pravi Erik Breukink, direktor ekipe, s strani vodstva ne bo nikakršnih zahtev kje mora nastopiti pred Tourom. »Denis je bil v zelo dobri formi tudi po dirki po Španiji, prav zato bo nastopil maja na dirki po Italiji.«, pa je odgovor na to, kako da bo garal tudi v Italiji.

Na podelitvi je Menčov delil mnenje večine, da bo pogrešal Boogerda, ki je zaznamoval zadnje desetletje, a kot je za tem dejal “bypass” direktor Henri Van Der Aat, ta ne bo daleč. “Michael bo ostal v ekipi. Sicer še ne vemo kaj bo delal, a ga hočemo imeti v ekipi. Zaupali mu bomo delo, ki mu bo najbolj ustrezalo in upam, da se bomo uspeli dogovoriti.”
Kasneje je še dodal, da “bi radi postali ena izmed najboljših športnih ekip na svetu.”
Ekipa, ki je svojo pot začela davnega leta 1996, progresivna filozofija vodilnih pa jo je privedla do podvojitve te številke, danes ni več daleč od tega.

Letošnjo sezono bo Rabobank precej prevetril vrste, saj sta odšla oba Michaela, poleg njiju pa tudi Leon Van Bon, Max Van Heeswijk in Thorwald Veneberg. Četico osmih novincev pa tvorijo Paul Martens (prišel iz Skil-Shimano), Tom Leezer in Bauke Mollema (prihajata iz Rabobankovega inkubatorja- beri Rabobank Development team-a), Bram Tankink (Quick.Step), Laurens Ten Dam (Unibet.com) in Michael Elijzen (povratnik po dveh letih, Cofidis).

Dirigentsko palico bodo nad njimi vihteli športni direktorji- Erik Dekker (“poseduje” mlade kolesarje), Erik Breukink (skrbel bo za najpomembnejše kolesarje: Menčov, Freire, Tankink, itd.), Frans Maassen in Adria van Houwelingen (obema pripada ostali del četice). Pri tem velja ponovno izpostaviti moštveno “pritiklino” Sebastiana Langevelda, ki je nekakšen “freelancer”, saj nima nobenih rezultatskih zahtev s strani nadrejenih.

Maassen ga je označil za “dobro glavo”, torej kar kliče po nastopih na spomladanskih klasikah, za katere je po prepričanju športnega direktorja eden najboljših profilov.

Celotna ekipa Rabobank 2008: Mauricio Alberto Ardila Cano, Jan Boven, Graeme Brown, Bram de Groot, Marc de Maar, Thomas Dekker, Michiel Elijzen, Theo Eltink, Juan Antonio Flecha, Rick Flens, Oscar Freire Gomez, Robert Gesink, Mathew Hayman, Pedro Horrillo Munoz, Dmitry Kozontchouk, Sebastiaan Langeveld, Tom Leezer, Gerben Loevik, Paul Martens, Denis Menčov, Koos Moerenhout, Bauke Mollema, Grischa Niermann, Joost Posthuma, Kai Reus, Bram Tankink, Laurens Ten Dam, William Walker in Pieter Weening.

Tretji s SP-ja dopingiran?
Na obtožbe dopinga smo bili priča že neštetim presenetljivim ugovorom in naslednja sodi v ta koš. Nemec Stefan Schumacher, »simpatični grdobec«, kot radi pravijo lanskemu zmagovalcu klasike Amstel Gold Race, je nedavno priznal, da so policisti oktobra, potem, ko je doživel prometno nesrečo, v njegovi krvi odkrili amfetamine. Osuplost nad izsledki je pospremil takole: »Res ne vem, kako so se sledovi droge znašli v mojem telesu. Zavestno nisem nikoli jemal drog, zato bom sledil postopku in se nemudoma pritožil.«

Tudi Schumacherjev odvetnik Michael Lechner (zastopa še Jörga Jakscheja in Patrika Sinkewitza, oba že »padla borca«) je nemudoma in kategorično zanikal povezavo svojega klienta s prepovedanimi sredstvi. »To nima prav nobene povezave z dopingom. Odkrili so, da je imel v krvi malce preveč amfetaminov, le malce več od dovoljene meje. Sploh ni znano, kako so prišli amfetamini v njegovo telo. To zame ni primer za športno razsodišče.«

Nemška kolesarska zveza (BDR) je zatrdila, da bo primer raziskala, nekoliko bolj zadržani pa so bili pri Stefanovem delodajalcu. »To je povsem njegova privatna stvar. Celotna zadeva nima prav nobene zveze z našo ekipo.« je hitel pojasnjevati tiskovni predstavnik Gerolsteinerja, Mathias Wieland.

Omenjena nesreča 7. oktobra (v mrežasto ograjo neke hiše) je bila posledica vožnje pod vplivom alkohola, ki ga je zaužil na zabavi v neki stuttgartski diskoteki. Sledil je ustaljen postopek policije, ki je med drugim terjal odvzem krvi, za 10 mesecev pa je tedaj izgubil tudi vozniško dovoljenje in »olajšal« svoj račun za 10 tisoč evrov.

Vendar pa je bilo analogije s primarnimi volitvami v New Hampshiru mogoče potegniti še isti dan, saj je bil Schumacher podobno kot Clintonova sprva v navidez zelo nezavidljivem položaju, nedolgo zatem pa je zgodba dobila pozitiven epilog za oba omenjenega akterja. Clintonova je »porazila« Obamo, Schumacher pa je bil opran vsakršne krivde. To je potrdila BDR, ki je na podlagi preučitve dokazov, izročenih s strani nemške policije, ustavila uvedbo postopka zoper Nemca. »Takoj, ko smo bili obveščeni o tem, smo zadevo prediskutirali s pristojnimi nacionalnimi in mednarodnimi organi. Ugotovili smo, da ni nikakršne podlage za uvedbo postopka zoper Schumacherja.« Nadalje so v izjavi za javnost svojo odločitev še dodatno pojasnili: »Od dirke na svetovnem prvenstvu je takrat (v času nesreče, op.a.) minilo več kot sedem dni, tako da sledovi amfetamina nimajo nobene povezave s tem. Zloraba tega izven tekmovanj ni prestopek, saj ga ni najti na WADI-ni antidopinški listi.«

S tem nadaljnja kariera člana Gerolsteinerja, ki je trenutno na moštvenih pripravah na Majorki, ni več pod vprašajem, kar bi bilo še posebej verjetno, če bi mu zlorabo dokazali, saj je bil v preteklosti že deležen »odpustkov«. Na dopinškem testu je namreč že padel dve leti nazaj, kar naj bi bila posledica jemanja zdravil proti astmi in za kar je imel ustrezna zdravniška potrdila. A senca dvoma je ostala in te dni krepko dobila na “postavi“. Še posebej po nenapovedanem testu tik pred SP-jem, ki je izkazal nenormalne krvne vrednosti, a mu je navzlic temu UCI dala zeleno luč za nastop, z obrazložitvijo, da je “krvna vizita“ odraz nedavno premagane bolezni.

In zgodbo tako lahko vržemo v kategorijo “saj ni res, pa je“.

Astana ni plagiat
Tako nekako je Johan Bruyneel komentiral zlobne jezike, ki so mnenja, da je kazahstanska ekipa zgolj kopija ekipe Discovery Channel… kar je po svoje prej kompliment, kot pa kaj drugega.

Za belgijski časopisi Sportwereld je v zanj atipično ostrem tonu orisal »filozofijo Bruyneel«, ki da ne prepušča drugih »ideologij«. V primeru, da bodo pritiski na račun dela upravičeni, »bom odstopil«, je bil jasen.
Pokomentiral je tudi svoj večkrat izrečeni stavek- če uporabim kar hollywoodsko različico- »I'm too old for this shit«, saj so mu očitali, da se je že dvakrat resno spogledoval s kolesarsko upokojitvijo, vendar pa ga je nato vedno nekaj prepričalo, da je ostal. To pač ni bil lov za zlikovci, kot sta ga vedno znova uprizarjala Danny Glover in Mel Gibson, pač pa ljubezen do kolesarstva. Prvič je bilo leta 1998, ko je sicer končal mandat profesionalnega kolesarja, a se kaj hitro vrnil kot »mož iz avtomobila«. Drugič se je pripetilo lani ob razpadu Discovery Channela, ko je dobil klic Ekimova (njegovega bivšega varovanca) iz Astane in oklevanja na ameriški strani žice ni bilo. »Kot kaže nisem človek, ki bi lahko presedel doma preostanek življenja.«

Moštvo Astane se kmalu odpravlja na zimske priprave v ameriško zvezno državo Nova Mehika, v kraj Albuquerqe, kjer bo do vključno nekaj uvodnih dni februarja. Tu bo tudi za javnost odprta predstavitev »osebja«.

Dekkerju se kolca po belem
Da se smelih načrtov ekipa Rabobank ne brani je poleg Denisa Menčova pokazala tudi s Thomasom Dekkerjem, ki se ga morda najbolj spomnimo v duelu z Brajkovičem, ko sta se udarila za naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas za kolesarje do 23 let. Takrat je za 18 sekund krajšo potegnil Nizozemec.
Dekker se bo letos osredotočil na Tour, kjer si je za cilj zadal osvojitev bele majice, ki pripada mlademu kolesarju (do 25 let), kar bo hkrati Nizozemčeva zadnja priložnost. Seveda se bo spogledoval tudi z rumeno, a pri tej ima prednost moštveni kolega Menčov.
  
Zadnjo sezono si je belo majico privozil Alberto Condator, ki je slavil tudi generalno. Na lanskem debiju je Dekker zasedel šesto mesto v kategoriji mladega kolesarja, skupno pa 35. 

24-letnik, ki velja za kolesarja prihodnosti, je tudi po grenkem porazu, ki mu ga je prizadejal Belokranjec, pogoltnil neprijeten okus in postal še bolj lačen zmag. Tako jih je v zadnjih dveh letih dosegel kar devet, od tega 8/9 lani. Edini skalp v sezoni 2006 je bil Tirreno.Adriatico, lani pa je dobil dirko po Romandiji in etapo v Švici, tudi vse ostale zmage pa so nosile nalepko ProTour, kar le še dodatno potrjuje, da gre res za perspektivnega kolesarja.
Na predstavitvi ekipe je dejal, da »v letošnji sezoni želim doseči odlične rezultate. Na dirki po Franciji bom dirkal na uvrstitev v skupnem seštevku in s tem skušal osvojiti belo majico.«

Rabobank mu je tudi letos dodelil eno od kapetanskih trakov, formo za Tour pa bo mladec lovil na spomladanskih klasikah (Amstel Gold Race, Valonska puščica, Liege-Bastogne-Liege), kjer pa prav tako računa na odmeven rezultat. Sledil bo nastop na Giru (kot Menčov), odločiti se mora le še med dirko Tirreno-Adriatico in Pariz-Nica, pa bo rokovnik 2008 popolnjen.

Ducat piščančkov
Zadnja leta najuspešnejši slovenski kolesarski klub, Perutnina Ptuj, bo v prihodnje, če bo vse po sreči, v boj pošiljal dvanajsterico mož. Letos so se okrepili s četverico, v slovo pa pomahali le enemu.
Kadrovski premiki pa niso edino, kar je v zimskem času pretreslo moštvo, saj so spremenili tudi barvo svojih dresov, kar je posledica uvedbe novega slogana s strani glavnega sponzorja (“Naravno fit”). Tako po novem na cestah ne bo več videti piščančkasto rumene, pač pa svetlo zelene barve, ki pa na prvi okus delujejo zelo anemično.

Še naprej bodo poganjali kolesa Cult.

Vroč kostanj moštva ostajajo Mitja Mahorič, Matija Kvasina, Matej Stare in Radoslav Rogina, ki naj bi skrbeli za kontinuiteto dobrih rezultatov. Pri tem bodo pretekle rezultate poskušali nagradi ob pomoči Kristjana Korena (prišel iz Save Kranj), Kristjana Fajta in Jureta Kocjana (prišla iz Radenke-KD FT), resno pa športni direktor Srečko Glivar računa tudi na gorskega kolesarja Luko Rakuša. Po novem Ptujčani ne bodo mogli računati na Alda Ina Ilešiča, ki se je preselil na gorenjski konec.

»Vsekakor pričakujem, da bomo lažje nastopali skozi sezono ter dosegli več dobrih rezultatov kot smo jih lani. Sezono bomo pričeli z dirko po Kubi, kamor bomo odšli že tretjič. Sledil bo nastop v Lonjerju in nato v hrvaški Istri. Vem, da bomo konkurenčni kjerkoli bomo nastopili, a najtežje je dobiti povabilo na najbolj kakovostne dirke.« To pa je tudi glavna “hiba” slovenskih kontinentalnih moštev, česar se zaveda tudi Srečko Glivar, ki kot edini športni direktor ekipe njeno uradno predstavitev napoveduje še pred odhodom v državo El Commandanteja. Kako dobiti “wild card-e” pa ni edina tegoba, ki tare Perutnino. Negotovost se vrti tudi okoli prestopa Fajta in Kocjana, saj ju glede tega v ponedeljek čaka “narok” pri arbitražni komisiji KZS-ja. Slednja jima je že pred časom prižgali zeleno luč za prestop, a je njun bivši delodajalec, Radenska, na omenjeni sklep vložila priziv.
Danes, tako rekoč “pet pred dvanajsto”, se širi fama, da ima ljubljanski klub že “zakupljene” tri glasove sedmerice članov komisije.
Se v slovenskem kolesarstvu obeta nov škandal?

Preostanek ekipe Perutnina Ptuj, ki ostaja na kolesih Cult, sestavljajo še: Gregor Gazvoda, Matej Marin, Andrej Omulec in Kristijan Džurasek.

Kmalu Britanec na francoskem prestolu?
V slogu največjih je pohod na rumeno majico napovedal večini nepoznan Anglež Dave Brailsford, ki je na noge postavil žensko kolesarsko ekipo- Team Halfords BikeHut- s slovito Nicole Cooke na čelu. Nedavno je napovedal ustanovitev tudi moške »ekspoziture« prav tako le z domačimi kolesarji, ki naj bi po njegovih načrtih zmagala na Touru enkrat do leta 2012. »Mislim, da je možno sestaviti ekipo, ki bo konkurirala najboljšim ekipam na francoski pentlji.« in sila resno nadaljeval. »Naš prvi cilj je zmagati to dirko. Res je, projekt je dolgoročen, vendar ne vidim nobenega razloga zakaj se ne bi odvil v pravo smer. To je projekt prihodnosti, ustvarili bi neke vrste kopijo ekipe, ki jo vodi Nicole (dvakratna zmagovalka ženske različice dirke po Franciji, op.a.).«

Ta je ob predstavitvi nežnejše ekipe za sezono 2008 izrekla kopico zahval Brailsfordu za njegovega prispevka k ženskemu profesionalnemu športu v Britaniji, ki je bil dolgo časa na margini. Kot glavni cilj svojega moštva je izpostavila kar se da dober nastop na olimpijskih igrah v Pekingu.
Žensko ekipo poleg Cookove sestavljajo še Tanja Slater, Emma Trott ,Catherine Hare, Wendy Houvenagel, Jessica Allen, Joanna Rowsell, Lizzie Armistead, Katie Curtis, in Katie Colclough.

Dave Brailsford  je do zdaj z ekipo zbral šest zmag na veteranskem svetovnem prvenstvu in ima pogodbo z domačo kolesarko zvezo sklenjeno do leta 2012. Podpis pogodbe je pospremil z naslednjimi besedami: »Ni veliko ljudi, ki obožujejo svojo službo tako kot jaz. Zelo sem srečen, hkrati pa se zavedam odgovornosti, ki sem jo sprejel.«

Blaža na seznamu
Med 59. športniki, ki so še na seznamu za Olimpijske igre v Pekingu, se je konec tedna znašla tudi Blaža Klemenčič. Olimpijski komite je namreč v četrtek pripravil slovesnost, kjer so tripartitne pogodbe (med OKS, panožno športno zvezo in športnikom) podpisovali tisti, ki so umanjkali na signiranju v okviru 16. obletnice OKS-ZŠZ.

Bo Valverde razTouru?
Predstavitev španske ekipe Caisse d'Epargne je potekala v francoski prestolnici Pariz, kar je dovolj povedno dejanje, da ni treba posebno poudarjati, na kaj letos cilja ekipa, ki jo v veliki meri pooseblja Alejandro Valverde.

26-članska grupacija tudi v prihodnje načelujeta dva kapetana, poleg Alejandra še lanski zmagovalec Toura, Oscar Pereiro.

Kadrovska bilanca je v času sezonskega »interegnuma« izkazala primanjkljaj, saj je bil »izvoz« večji od »uvoza«. Odšlo je namreč deset, prišlo pa osem kolesarjev. A k sreči je Rus Vladimir Efimkin edino res veliko ime, ki je zamenjalo sredino.

Valverde, novopečeni oče, se nadeja mnogo boljše predstave na francoski pentlji kot nazadnje, saj je na 94. izvedbo končal na zanj skromnem 6. mestu. Bolj kot to, pa zbode dejstvo, da je karte položil že v 6. etapi. Da se je od njega veliko pričakovalo je »zakuhal« sam, saj je že leta 2005 nadvse uspešno pariral konici karavane, ki ji je tempo narekoval legenda Lance Armstrong. V eni izmed »konjskih« etap s ciljem na Courchevelu je Američana celo prehitel. Toda omenjeni Tour je moral predčasno končati, saj je ob padcu na enem od spustov utrpel poškodbo kolena. Naslednje leto se je kalvarija nadaljeval, saj je parkiral še precej prej, v 3. etapi, potem, ko je bil zopet udeleženec nesreče blizu Valkenburga.

In če ni šlo niti v tretje, pa bo šlo morda v četrto. In verjetno si marsikdo med vami želi, da Španec končno poseže v boj za zmago. Za to mu je moštvo pripravilo »karoserijo«, »motor« pa bo moral naoljiti sam. Zadnji vlečni »konj« bo kot v preteklosti kapetan n.2, Oscar Pereiro.

Sicer pa se je Caisse d'Erpagne letos precej ojačil s hribolazci, predvsem na račun Unibet.com-a, ki se je preselil ligo niže in tako za lastne prvokategornike finančno in tekmovalno ni bil več »zanimiv«. »Beguncem« so Španci zatočišče z veseljem ponudili, kmalu pa so Jose Rujano, Rigoberto Uran in Luis Pasamontes dobili tudi »vizum«. Rujano, drobceni Venezuelec, odkritje Gira v sezoni 2005 (tretji generalno, osvojitev pikčaste majice), bo kapetanski trak dobil prav na omenjeni dirki in poskušal ujeti formo izpred treh let.

Vodstvo ekipe je izrazilo prepričanje, da bo Valverde resen pretendent za zmago na Touru, čeprav se hkrati zavedajo, da je gneča na vrhu izjemna. A so vseeno trdno prepričani, da je prav Alejandro tisto “rumeno zrno” v “plevelu”.

Ekipa za sezono 2008: David Arroyo (Špa), Anthony Charteau (Fra), Arnaud Coyot (Fra), Mathieu Drujon (Fra), Imanol Erviti (Špa), Vicente Garcia Acosta (Špa), Ivan Gutierrez (Špa), Joan Horrach (Špa), Vladimir Karpets (Rus), Pablo Lastras (Špa), David Lopez (Špa), Alberto Losada (Špa), Luis Pasamontes (Špa), Fabien Patanchon (Fra), Oscar Pereiro (Špa), Francisco Perez (Špa), Marlon Perez (Kol), Mathieu Perget (Fra), Nicolas Portal (Fra), Joaquin Rodriguez (Špa), Jose Joaquin Rojas (Špa), Jose Rujano (Ven), Luis Leon Sanchez (Špa), Rigoberto Uran (Kol), Alejandro Valverde (Špa) in Xabier Zandio (Špa).

Cofidis se pobira
Nedaleč od Elizejskih poljan se je občestvu predstavil tudi košček tridesetčlanske francoske ekipe Cofidis, katere kapetanski mesti (bo)sta pripadli Stephanu Augeju in Sylvainu Chavanelu. Med odmevnejše novince prištevajo Florenta Brarda (večkratnega francoskega prvaka) in Samuela Dumoulina. Nick Nuyens bo glavno orožje na enodnevnih dirkah.

Sicer pa bo ekipa poskušala v sezoni 2008 predvsem popraviti vtis iz njene predhodnice, saj se je dodobra blamirala s Christianom Morenije (dopingiranec), kar je povzročilo, da so »morali« (podobno kot moštvo Astane) predčasno zapustiti dirko vseh dirk. Iz slabega pa so potegnili kar se je dalo dobrega, saj je suspenz »prinesel« odločnejši boj zoper dopinga. Sledeč trendu nekaterih ostalih ekipi, so tako uvedli antidopinški interni sistem, t.i. »vizito« krvi in urina.

Cofidisov bataljon sestavljajo: Stephane Auge, Alexandre Blain, Florent Brard, Romain Villa, Mickaël Buffaz, Sylvain Chavanel, Jean Eudes Demaret, Herve Duclos-Lassalle, Samuel Dumoulin, Julien El Fares, Nicolas Hartmann, Maryan Hary, Yann Huguet, Sebastien Minard, Amaël Moinard, Sebastien Portal, David Moncoutie, Damien Monier, Tristan Valentin (vsi Francija), Maxime Monfort, Nick Nuyens, Staf Scheirlinckx, Rik Verbrugghe , Kevin De Weert (vsi Belgija), Rein Taaramae (Estonija), in Steve Zampieri (Švica), Leonardo Duque (Kolumbija), Bingen Fernandez (Španija), Mathieu Heijboer (Nizozemska) in Frank Hoj (Danska).

Enkrat »Bask«, vedno »Bask«
Eden najboljši španskih kolesarjev zadnjih let, Samuel Sanchez Gonzales, je zgladil disproporce, ki so zavlekli podpis podaljšanja pogodbe z moštvom Euskatel-Euskadi, sicer njegovim dosedanjim delodajalcem.

Nova pogodba z ekipo, ki je neuradno baskovska reprezentanca, ima veljavnost do leta 2010.

29-letni Španec, ki je v osemletni karieri v žep pospravil 14 zmag, je nedavno osvojil tudi odmevno tretje mesto na Vuelti, kjer je sicer osvojit največ etapnih zmag. Do sedaj jih je nanizal pet, tem pa je tri pridodal še na »domicilni« dirki, dirki po Baskiji. Med drugim je »osvojil« tudi Zuerich.

Na tiskovni konferenci je podaljšanje pogodbe pokomentiral takole: “To je ekipa, ki mi je usojena. Po pravici povedano se nikoli nisem videl v oblačilih druge ekipe. Izjemno sem vesel, da bom kariero nadaljeval tu, kjer sem samozavesten in cenjen. Čutim, da me športna direktorja Miguel Madariaga in Igor Gonzalez de Galdeano spoštujeta. To je zame bistvenega pomena.”

Veselje ob nadaljnjem sodelovanju je izrazil tudi Madariaga. “Za nas je izredno pomembno, da Sanchez ostaja. Je eden izmed najboljših kolesarjev na svetu. Vsi smo se potrudili in uspeli doseči dogovor.“
Kolizije interesov pred podpisom pogodbe so se sukale zgolj okoli zneska plače, kajti Sanchez je upravičeno postavil visoko ceno, saj velja za samo konico kolesarkega cirkusa. Tega ne dokazuje samo na iberskem polotoku, saj je zadnja leta krojil vrh na klasikah, ProTour lestvici in na SP-jih. Predlani (Salzburg) je nesebično pomagal Valverdeju in kljub temu prečkal ciljno črto kot četrti, lani (Stuttgart) pa je bil tri mesta niže.

Liquigas dodaja plin
O tem, s kom vse je svoje vrste okrepila italijanska ekipa Liquigas, katere član je tudi Matej Mugerli, preberite na: http://www.bicikel.com/sl/bicikel_zine/2608/liquigas_se_plini_z_29_kolesarji.html

Rdeče zlato
Če je za politiko zlato črne barve, je za šport rdeče. To pričajo številni škandali, ki pretresajo kolesarstvo zadnjo obdobje, še bolj pa tezo potrjuje zadnja afera z dunajsko krvno banko. Ta naj bi bila po prepričanju svetovne antidopinške agencije (WADA) člen ilegalne trgovine z dopingom.

»Naš vir nam je sporočil, da verjamemo, da je ta družba oskrbovala športnike, ki so si v telo vnašali kri z namenom, da si na nedovoljen način pomagajo do boljših rezultatov.« To je ena od povedi v pismu, ki ga je novembra Richard William Pound, tedaj še predsednik WADE, poslal Reinholdu Lopatki, državnemu sekretarju za šport v avstrijski vladi. Ta je nato sprožil preiskavo, vodja krvne banke, Lothar Baumgartner, pa je po »odprtju vrat« oblastem pregona osporaval vpletenost v doping.

Kot vedno pa so se na vrhu seznama grešnikov (beri jemanja »uslug« dopinga) znašli kolesarji, s tem da jim tokrat družbo v »prvi bojni liniji« delajo tudi tekači na smučeh. Prav ti, pa tudi drugi, naj bi trkali na vrata banke izven uradnih ur (navedli so nedeljske dopoldneve) in bili deležni »krvnega transfera«. Pri zamenjavi krvi- lastne za obogateno z rdečimi krvničkami- naj bi vedno prisostvoval vsaj en zdravnik omenjene banke.

Sodnik Arnold Riebenbauer, ki se ukvarja tudi s preiskavo dopinškega škandala Avstrijske smučarske zveze med zimskimi OI v Torinu (2006), je izrazil neljubo zadrego, saj da ima na mizi dva izključujoča si spisa. A dodal, da bodo zadevi prišli do dna in odkrili resnico.
 
Da je nekaj na »zgodbi«, priča podatek, da avstrijski šport ni prvič predmet obtožb glede dopinga, saj se je že leta 2002 na OI v Salt Lake Cityju pojavil namig, da se Avstrijci poslužujejo sistematične uporabe prepovedanih sredstev. Spomnimo. Takrat je italijanska policija izvedla racijo v biatlonski in nordijski ekipi in med športnim repertoarjem našla tudi predmete in materiale, potencialne za posluževanje dopinga. Epilog so bile tri dosmrtne prepovedi nastopanja in močno omajan ugled športa naših severnih sosedov.
Kako bo tokrat, še ni moč slutiti.

Kesseler bo dve leti na hladnem
Disciplinska komisija švicarskega olimpijskega komiteja (s sedežem v Bernu) je Matthiasu Kesslerju zaradi zlorabe dopinga dodelila dvoletno prepoved nastopanja, naložena pa mu je bila tudi denarna kazen v višini 5000 švicarskih frankov in vrnitev vseh nagrad, osvojenih od 24. aprila 2007 dalje. “Sojenje“ je v Švici potekalo zato, ker je v njej registriran Nemčev delodajalec v času ekscesa, klub Astana (sicer kazahstansko moštvo).

Kessler si je kazen zaslužil potem, ko je tudi vzorec B izkazal uporabo prepovedanega testosterona, za kar mu je že meseca junija moštvo Astane- po suspenzu, ki je sledil izsledkom vzorca A (test je bil opravljen tik pred Valonsko puščico, 24. avgusta)- dokončno pokazalo vrata. Po odločbi je Nemec dejal: »Prisegam, da nisem nikoli zlorabil prepovedanih sredstev, kot je testosteron.«

Kazen se mu izteče 26. Junija 2009

Boonen je za nov izziv
Tom Boonen ima v prihajajoči sezoni prav posebno željo. Z moštvenimi kolegi želi nastopiti na velodromu na OI v Pekingu. Izrazil je namreč prepričanje, da bi se v družbi Gerta Steegmanska, Woutra Weylandta in Sebastiena Rosselerja uspešno postavil ob bok večno favoriziranim Avstralcem in Angležem (v Atenah so slavili Avstralci pred Britanci).

Da spogledovanjem z zlatom z dirkališča ni zgolj fiktivna, pobožna želja, priča podatek, da naj bi se “štirje mušketirji“ po dirki po Franciji popolnoma predali pripravi na to moštveno disciplino, ki predvsem po tehnično plati slovi kot izjemno zahtevna. A pred tem se bodo morali na OI še kvalificirati.
Zato je Boonenova ekipa Quick.Step-Innergetic že stopila v akcijo in bo v ta namen na tekmo svetovnega pokala na velodromu v Los Angelesu poslala ekipo, ki bo skušala privoziti normo in se vrniti z vstopnicami za Peking za omenjeno četverico. Blegijski trener Michel Vaarten je kljub vsemu zagonu ostaja previden. “Ekipna dirka na stezi je zelo specifična in ni vse odvisno samo od moči v nogah. Kolesarji morajo biti usklajeni do zadnjega milimetra. Vendar obenem ne moremo ignorirati želje Toma, ki ima v lasti belgijski rekord na en kilometer.”

»Popolnoma sem prepričan v to, da lahko odlično nastopimo. V to niti najmanj ne dvomim. Če se zares dobro pripravimo, sem prepričan, da lahko osvojimo medaljo. Verjamem da smo najhitrejši kolesarji v Belgiji in še kje drugje,« je optimističen 27-letni kolesarski playboy. »Mislim, da smo mi štirje najhitrejši kolesarji v Belgiji. Če se bo nastop na Touru iztekel tako kot lani, bo to izvrstna priprava na olimpijske igre. Komu je mar za denar, ki bi ga zaslužil na kriterijih po Touru. Imam belgijski rekord na kilometer in tudi ostali trije imajo izkušnje z dirkališča.«
S to odločitvijo je Belgijec posredno komentiral tudi traso pekinške cestne dirke, za katero je očitno ocenil, da mu ni pisana na kožo in da na njej nima realnih možnosti za zmago.

»To bo velik izziv. Vsi smo hitri. Največjo težavo vidim v tem, da bomo imeli le tri tedne časa za privajanje na tehniko, saj ne verjamem, da bomo lahko prav veliko trenirali pred Tourom. Vendar, če se bomo vsi maksimalno potrudili, rezultat ne bo izostal. Vsekakor pa menim, da ta preizkušnja ni pisana na kožo zgolj specialistom za kronometer.«

Na OI se uvrsti deset reprezentanc. Svoje mesto na njej že ima Kitajska kot gostiteljica in svetovni prvak, ki pa bo znan šele marca v Manchestru. Preostala osmerica si bo vozovnico privozila preko točkovanja svetovnega pokala.

Trenutno, in tako bo vse do 17. januarja, se Boonen in kompanija nahaja na moštvenih pripravah v mestu Benicassim v Španiji.

Licenca za…
Ker je sezona 2008 že povsem pred vrati, je naslednici ekipe Unibet.com, Cycle Collstrop, voda že pošteno tekla v grlo, saj še do nedavnega ni imela tekmovalne licence.

A sedaj si lahko ekipa, katere član je tudi Borut Božič, oddahne. Resda si je še nedavno lastila licenco ProToura, a po toliko kalvarijah je tudi profesionalno kontinentalna povsem zadovoljiva. Še posebej če upoštevamo dejstvo, da jo je pridobila naknadno, torej potem, ko je UCI-jeva komisija, pristojna za podelitev licenc, predvideno kvoto že v prvi polovici decembra zapolnila. Toda v petek je sprejela naknadno odločitev in željo ekipe Cycle Collstropa uresničila še trem: ekipi Extremadura-Gruppo Gallardo, Preti Mangimi in Ceramica Flaminia Bossini Doce.

»To je sijajna novica. Ravno danes sem hotel rezervirati apartma na morju, da bi se za nekaj časa preselil tja zaradi treninga. V ekipi so mi namreč dejali, da me bodo po prejetju licence obvestili o programu dirk za spomladanski del sezone. Ne vemo še, če bomo lahko nastopil na prvi italijanski etapni dirki letošnje sezone (Giro della Provincia di Reggio Calabria, op.a.) ter na dirki Tirreno-Adriatico. Močno sem motiviran in komaj čakam prve dirke,« je bil razumljivo zadovoljen Božič.

Tako so bile popolnoma demantirane novice, ki so se kot grški ogenj zadnje tedne širile po kolesarskih kuloarjih, da menedžer ekipe, Jaques Hanegraaf, tako ali tako s to ekipo ne misli povsem resno.
Toda potek dogodkov priča, da se je ekipa zopet utirila na prave tire, čeprav vseh vagonov še ni priklopljenih. Trenutno vlak vleče trinajsterico: Boruta Božiča, Toma Criela, Gila Sureya, Kennyja Van Den Schuerena (vsi Belgija), Michal Golasa (Poljska), Sergeja Kolesnikova (Rusija), Sergeja Lagutina (Uzbekistan), Marca Marcata, Selvaggi Mirca (oba Italija), Perssona Lucasa (Švedska), Matheusa Pronka (Nizozemska), Raynolda Smitha (Južnoafriška republika) in Vinther Troelsa Ronninga (Danska). V soboto sta nova člana postala še Steffen Wesemann in David Kopp.

Italijanska “hiba” tudi pri Cippoliniju
Cippoliniju na cesti ni bilo v navadi, da bi zaostajal za tekmeci. Tako ga je večina karavane skozi leta neuspešno skušala ujeti, kar pa je na koncu zares uspelo le davkom. S tem je “nepričakovano” zaostal za plačevanjem davčnih obveznosti. Posledično se je znašel v rokah italijanskih davčnih organov, ki so mu naložili plačilo mamutskih 1,1 milijona evrov zaostalih davčnih obveznosti, ki so se nabrala za čas, ko je fiktivno prebival v Monte Carlu (med leti 1996 in 1999), ki sicer slovi kot “prebežališče” za bogate in kjer je imel prijavljeno stalno bivališče, čeprav je dejansko bival v Italiji.

Svetovni prvak, ki se je od poklicne kariere poslovil v sezoni 2005, bo moral na račun davčnega urada v domači Lucci nakazati zgoraj navedeno vsoto, sicer mu grozi kazen v obliki odvzema prostosti.

Je pa to sicer že drugič naložena oziroma potrjena kazen, saj se je na prvotno odločbo Cippolini pritožil. A sodišče v Lucci je priziv zavrnilo in na podlagi izsledkov davčne raziskave, opravljene med leti 1998 in 1999, odmerilo visoko denarno kazen za utajo davkov.

Še vedno pa niso potihnile govorice, da naj bi se Super Mario vrnil na cestišče, kar bi mu vsekakor koristilo, saj mu bo vsak prisluženi evro v nadalje še kako prav prišel.




p.s.: če ste prebrali vse... kapo dol:)



Anže P.