Domov Iskanje Oglaševanje Kontakt Uredništvo

E-novice Seznam uporabnikov Pošlji vsebino

Geslo:
Ostani vedno prijavljen?

natisni pošlji Domov > Bicikel Zine > II/03. KOLO

Na jugu Avstralije, v Adelaidu, se v torek začenja vrteti kolesje ProToura, že danes pa se je odprla nova sezona lova na zmage.

Dirka Tour Down Under obeležuje dvojni jubilej, saj se bo odvijala 10-ič zapored, a šele prvič na najvišji ravni, kot članica elitne druščine PT. Ravno zato so pričakovanja organizatorjev izjemno visoka. Že na začetku se namreč nadejajo kar pol milijona gledalcev.

Tem željam se pridružuje tudi župan “štartnega” mesta. »Nikol prej, v desetletni zgodovini dirke Tour Down Under, nismo presegli polmilijonske znamke. Zelo rad bi videl, da se to zgodi letos. To bi bilo najlepše možno darilo za njeno obletnico in lepa nagrada organizatorjem za vloženi trud.«

Smetana ProToura je te dni že zbrana v deželi kengurujev, kjer bodo klimo in poznavanje poti poskušali kar se da izkoristiti domači matadorji. Tu so razmere precej toplejše kot v Evropi, zato je samozavest župana, ko pravi »Želimo dati Belgiji, Franciji, Nemčiji in Italiji učno uro v kolesarstvu in jim pokazati, da je Avstralija vzhajajoča velesila kolesarstva,« kar nekako upravičena.

Favoriti za zmago so domačini, Stuart O'Grady, Simon Gerrans in Matt Lloyd, aktualni državni prvak.

Sicer pa se je neuradno Tour Down Under, in z njim sezona 2008, že pričel. Vendar pa uvodni 50 kilometrski prolog/kriterij ni štel za točke ProToura, tako da za dejanski začetek smatramo torek.
»Predetapa« je pripadla kolesarju Team High Roada, Adreu Greiplu. Ta je v šprintu ugnal domačina Marka Renshawa in Robbija McEwna. Zamejec Peter Wroliche je bil deseti.
Nad zmago je bil kakopak vidno navdušem 25-letni Andre, ki je postal šele prvi neavstralec, ki je po letu 2000 slavil na tej preizkušnji. »V Avstralijo sem prišel zaradi šprintov. Zgodaj sem začel s treningi, zato sem vedel, da sem dobro pripravljen. A na zmago v taki konkurenci vseeno nisem računal. Imel sem tudi nekaj sreče.«

Super Mario 2
Če držijo navedbe italijanskega časnika La Gazzeta dello Sporto, potem se na cestišče po treh letih vrača “osiveli” Mario Cipollini. 40-letnik, leta 2002 v Zulderju okiten z naslovom svetovnega prvaka in rekorder po številu zmag na Giru (42), naj bi se pridružil ameriški ekipi Rock&Republic (registrirano je kot Rock Racing, R&R , proizvajalec oblačil, pa je njegov glavni sponzor), svoje atome moči pa bo skušal dostojno svojemu imenu prvič vnovčiti že na dirki Po Kaliforniji, ki se bo odvijala od 17. do 24. februarja. Tokom sezone naj bi skupno nastopil na petnajstih dirk.

Pogodbo je podpisal  v Los Angelesu z Mikom Ballom, lastnikom te ameriške kontinentalne ekipe, sicer pa modnim kreatorjem, ki si je zadal, da v prihodnjih petih letih zgradi kolesarki Real Madrid, za kar naj bi letno zapravil 10 milijonov evrov.

Nazadnje je vozil za italijansko ekipo Liquigas, slovo pa insceniral na začetku Gira 2005 (star 38 let), ko je odet v roza-topografski dresi, poslikan z vsemi imeni krajev, kjer je zmagal, odpeljal zadnj krog.
Če se bo resnično vrnil v karavano, bo veljal za najstarejšega aktivnega poklicnega kolesarja in bo zbirki 189 zmag lahko pridodal še kakšno.

A še pred vrnitvijo na ceste se je malce zapletlo. Ko je z odvetnikom Giuseppejem Napoleonom v ponedeljek prišel v LA urediti birokratske zadev, je to nekoliko presenetil vodstvo ekipe R&R, saj ti še niso sestavili pogojev pogodbe. Toda problem so do konca tedna rešili in njegov podpis jo že krasi.

Pa je Mario 2 lahko nadgradnja prvega Maria, ali bo zgolj bleda senca samega sebe? Glede na to, da se je spaktiral z modnim oblikovalcem se zdi, da gre vse skupaj vendarle bolj v smer promocije, prestiža in, med Američani tako želenega, šova. “Levji kralj” je pač znamka s tradicijo in kot nalašč za to. To je med drugim dokazal David Beckhamp.

Cipollini velja za enega najboljših kolesarjev vseh časov, na Dirki po Italiji je šprinterski specialist zbral rekordnih 42 etapnih zmag, na Touru je slavil dvanajstkrat, na Vuelti pa je dobil tri etape.
Z Mikom Ballo se je spoznal na kolesarskem sejmu v LA. Zadala sta si (to je tudi prepričalo Maria k vrnitvi), da ekipa v nekaj letih postane pomemben kamenček v mozaiku kolesarstva. V ta namen naj bi Cippo prihodnjo sezono prevzel tudi funkcijo športnega direktorja za evropski del ekipe.

LA po NY tudi v Boston
Po teku v New Yorku se Lance Armstrong pripravlja tudi na sloviti bostonski maraton, ki bo pok pištole zaslišal 21. aprila. Sedemkratni zmagovalec dirke po Franciji bo šel v pogon ob 10.30 uri po ameriškem času (ob 16.30 po srednjeevropskem času), kar je pol oziroma slabo uro po “valih”, ki bo na ceste “pljusknil” profesionalne tekačice oziroma tekače.

Kot cilj si je Teksačan zadal »nadgradnjo« časa iz Velikega jabolka, ki ga je ustavil pri dveh urah in 46 minutah, hkrati pa želi s promocijo zbrati kar največ denarja za lastno fundacijo, ki energijo posveča obolelim za rakom.
Na lanskem newyorškem maratonu je v okviru akcije zbral velikih 500 tisoč dolarjev.

Boonenova prognoza
Potem ko je presenetil z najavo udeležbe na velodromu na OI v Pekingu, je razstrl še tiste strani tekmovalnega urnika, ki ne ponujajo pretiranih neznank. Zgolj bolj in manj debelo podčrtane dirke.

V mestu Kortijk, kjer je potekala tudi predstavitev ekipe Quick.Step-Innergetic, je Belgijec dejal, da na prvo zmago v sezoni 2008 računa na dirki Milan-Sanremo (to so njegove otroške sanje). Potem bo lovil “hat-trick“ na dirki Po Flandriji, se pripravljal na Tour (v prvi etapi želi voziti v rumenem) in nato še na SP v Vareseju. Za začetek je “vzel“ dirko Po Katarju, sledila bo dirka Po Kaliforniji, Het Vok, Kuurne-Bruselj-Kuurne in Pariz-Nica.
Iz tega obdobja bo skušal prenesti čim boljšo formo, vedno bolj pa bo pogledoval tudi proti nebu, saj si, v nasprotju z zadnjih dveh let, želi “apokaliptičnega“ vremena za dirko Pariz-Roubaix, ki že pregovorno pritiče “severnemu peklu“, kot radi rečemo tej nadčloveški preizkušnji. Dobro vreme mu namreč tu kot kaže preteklost ne gre na roke. “Ni treba, da treniraš na kockah, da jih nato lahko hitro prevoziš. Najprej moraš dobro trenirati, da se nato lahko hitro pelješ po kockah.“ pa je pokomentiral slovite odseke, ki so strah in trepet vsakega, ki se z vso silo poda čez njih. Še pomnite Hincapija?

27-letni član belgijske ekipe je lani doživel “deflacijo zmag“, saj jih je vknjižil “vsega“ 11. In kljub temu, da je osvojil zeleno majico (za šprinterja) na Touru, pa sezona 2007 še zdaleč ni segla do kolen njunima predhodnicama. Pravo eksplozijo je doživel leta 2005, ko je nanizal 17 zmag, od tega nekaj zelo odmevnih (Pariz-Roubaix, Po Flandriji in SP), dominanco pa je razpotegnil tudi v naslednjo sezono, ko je bero triumfov povečal še za 22. Trenutno je po šestih sezonah v vlogi profesionalnega kolesarja pri številki 75.

Superzvezdnik je tudi že spoznal vse plati slave, ki presegajo zgolj meje špalirja, in se tako po zgledu prenekatarega slavneža preselil v kraljevino Monako, kjer so mu poleg ljudi bolj naklonjeni tudi davki. Ker pa je mesto/država v primežu skalnatega pobočja, je navkrebrja le streljaj od vrat, tako da je tudi z vidika treninga na boljšem. Belgija je bolj ali manj ravna.

Že danes se ve, da ga po pekinških ulicah ne bomo videli, no morda le v civilu, tudi na velodrom pa nima več rezerviranega mesta, saj je zadnji teden dognal, da bi s svojo participacijo odtegnil mesta prvotni četverici, ki živi kariero za takšne enkratne dogodke.

Da si od sezone veliko obeta je nekaj samoumevnega za kolesarja njegovega kova, če bo sloves upravičil, pa bomo videli precej kmalu, saj bo s polno paro poganjal že februarja. Kje stoji prognoza bomo izvedeli najhitreje aprila in najkasneje junija, saj sta omenjena meseca srčika sezone. V primeru dobre regeneracije po Touru pa se zna zgoditi, da bo odpeljal tudi Vuelto ali vsaj del in na njej spoliral formo za SP.

Boonen pa ne bo edini, ki bo “moral“ poseči po vrhunskih rezultatih v svoji ekip, saj se po sezoni od sponzorstva umika Quick.Step in potencialnim investitorjem bo treba dati kar največ razlogov, da so vredni nošnje njihovega imena.

Quick.Step postavil pogoj
S čimer sem zaključil prejšnjo notico, bom začel to. Quick.Step se po tej sezoni poslavlja in 27-terica bo morala napeti vse sile, da upraviči sponzorski denar potencialnega “donatorja”. Večina četice stavi na Toma Boonena in Paola Bettinija, ki naj bi bila “poroštvo”, da bo snubcev za sponzorstvo dovolj.
Pomenljivo je, da se obetajo spremembne dresov, ki bodo po novem pretežno beli. Modra se vsaj zaenkrat umika.

Športni direktorji Luca Guercileni, Davide Bramati (oba Italija), Wilfried Peeters Van Slycke, Dirk Demol (vsi Belgija) in menedžer Patric Lefevers pa vendarle še lahko upajo, da Quick.Step še nekoliko ostane. A za to so vodstvu postavili »ultimat«. »Ostali bomo še štiri leta,« so dejali, vendar zgolj, če Lefevre pripelje sponzorja, ki bo v belgijsko ekipo vložil štiri milijone na sezono, kar je nekaj manj kot polovica sedanjega letnega proračuna (10 milijonov evrov).

Če smo Boonenove želje in načrte že opisali, smo vam dolžni še od drugega aduta, Paola Bettinija. Popularni Čriček sega takorekoč po nemogočem. Tretjič zapored želi dobiti SP in drugič zapored OI. Z obojim bi se pisala zgodovina, zlata. Hkrati računa še na osvojitev Flandrije, namignil pa je, da se bo po izteku sezone 2008 spogledoval s koncem kariere.

Da pa vse vendarle ne bo na omenjeni dvojici, v belgijski ekipi veliko obetajo tudi belgijski prvak Stijn Devolder (adut za generalno uvrstitev na Touru), italijanski prvak Giovanni Visconti, Matteo Tosatto, Gert Steegmans, Sebastien Rosseler, Juan Manuel Garate (tudi adut za generalno uvrstitev na Touru) in Kevin Van Impe, ki imajo vsi v sebi instinkt zmage.

”Kljub temu, da prihodnost ekipe še ni jasna, smo vsi sproščeni in pričakujem zelo dobro sezono. Tom in Paolo imata takšno karizmo, ki se pozitivno reflektira tudi na nas. Prav zaradi tega smo tako močni,” je umirjal utrip Gert Steegmans, ki se lahko pohvali z lansko zmago na Touru.

Lani “belgijci” niso dobili niti ene spomladanske dirke, kot ostali klubi, pa so se morali neprestano otepati obtožb uporabe nedovoljenih poživil.

Ekipa 2008: Carlos Barredo (Špa), Paolo Bettini (Ita), Tom Boonen (Bel), Matteo Carrara (Ita), Wilfried Cretskens (Bel), Steven De Jongh (Niz), Stijn Devolder (Bel), Alexander Efimkin (Rus), Ad Engels (Niz), Mauro Facci (Ita), Juan Manuel Garate (Špa), Dmytro Grabovskyy (Ukr), Kevin Hulsmans (Bel), Alessandro Proni (Ita), Sebastien Rosseler (Bel), Leonardo Scarselli (Ita), Hubert Schwab (Švi), Kevin Seeldraeyers (Bel), Gert Steegmans (Bel), Andrea Tonti (Ita), Matteo Tosatto (Ita), Jurgen Van De Walle (Bel), Kevin Van Impe (Bel), Davide Vigano (Ita), Giovanni Giovanni (Ita), Wouter Weylandt (Bel) in Maarten Wynants (Bel)

Odhodi: Serge Baguet, Peter Van Petegem in Cedric Vasseur (vsi so se upokojili)

Blaža in Tadej, to sta lepi par
Kolesarska zveza Slovenije (KZS) je na gala prireditvi, na t.i. Večeru zvezd, ki je potekala v Ljubljani, deklarirala najboljša kolesarjs v sezoni 2007.
Naziv je ponovno pripadel Blaži Klemenčič in Tadeju Valjavcu, ki sta se ga skupaj veselila že tretjič. Lani sta ju s trona zgolj za leto “odstavila” Tanja Žakelj in Janez Brajkovič.

O zmagovalcu tokrat ni bilo dilem, saj sta oba lavreata sezono končala z najboljšim t.i. “harmoniziranim izkopičkom” (beri obteženimi rezultati glede na rang tekmovanja). Valjavec je sezono končal kot najvišje uvrščeni Slovenec na lestvici ProTour (43. mesto), gorska kolesarka Klemenčičeva pa kot 17. v kategoriji olimpijski kros.

V navadi je bilo, da je KZS poleg glavnih dveh priznanj podeljevala te tudi za nekatere druge dosežke, tokrat pa so nagradni paket oklestili zgolj na omenjena najboljša kolesarja.
Da pa vendar ni ostalo samo v okviru profesionalcev, sta simbolično nagrado prejela tudi najboljša rekreativca. Naziva sta se veselila Vida Uršič in Bojan Ropret.

Več: Klemenčičeva & Valjavec in Uršičeva & Ropret

Kolesarski “Poncij Pilat” se vrača
Če si ga v svoje vrste ni upal pripeljati Serramenti PVC Diquigiovanni-Androni Giocattoli, pa so »pogum« zbrali pri ekipi Collstrop. Govorim o Nemcu Jorgu Jakscheju, ki bo svoje kolesarske usluge lahko ponujal že od 2. junija naprej, ko mu poteče kazen zaradi jemanja nedovoljenih poživil. To si je zaradi sodelovanja pri razkrivanju mreže sodelujočih v operaciji Puerto močno oklestil, saj znaša vsega eno leto. A do tega ni prišel zgolj s priznanjem, da je sodeloval z Eufemianom Fuentesom. Kot po tekočem traku je goljufanja obtoževal tudi športne direktorje in kolesarje, s katerimi je sodeloval v preteklosti. Zato je poteza Collstropa še toliko smelejša, saj je Jaksche v kolesarstvu postal personan non grata.

Da pa posebni težav pri povratku ne bo, je poskrbela kar Mednarodna kolesarska zveza, ki je že pol leta pred rokom prižgala zeleno luč registraciji kolesarja, ki ga je vložilo vodstvo Collstropa.

Italijani udarili po mizi
Operacija Puerto bo očitno še dolgo na rešetu nacionalnih športnih zvez in komiteje. Zadnji je žolčni odziv ponudil italijanski olimpijski komite (CONI), ki bo ponovno odprlo dosje Alberta Contadorja in iskalo špančevo povezavo z zloglasnim zdravnikom Eufemianom Fuentesom.

Contador je nad odločitvijo CONI-ja in njenega preiskovalca Ettoreja Torrija razočaran, za La Gazzeta dello Sporto pa je dejal: “Res je. Nisem vozil dirke po Franciji v sezoni 2006, in to zato, ker je bila moja ekipa (Liberty Seguros-Würth Team , op.a.) izključena iz nje. Na začetku sem bil osumljen kot eden izmed vpletenih kolesarjev, vendar sem bil čez nekaj časa opran vseh sumov. In to s strani Mednarodne kolesarske zveze!” je bil jasen aktualni zmagovalec francoske pentlje.

Na drugi strani pa Torrija žalosti malodušje španskih oblasti, ki doslej zaradi afere niso kaznovale še nikogar. “V pregled moramo dobiti dokumentacijo, ki jo ima trenutno španska policija. Ko jo bomo preučili, bomo zaslišali vse vpletene, tako zdravnike kot športnike.”

Na piko torej ni vzel zgolj Contadorja, sicer pa se ve, kje riba smrdi, če smrdi, tako da bo pod drobnogledom tudi alfa in omega afere, dr. Eufemiano Fuentes in njegov asistenta, Dr. Merino Batres. Obtožena sta oskrbovanja športnikov s prepovedanimi sredstvi, njihove stranke pa naj ne bi bili zgolj kolesarji, pač pa tudi nogometni klubi, kot sta velikana Barcelona in Real Madrid in številni tenisači. A v večini primerov se je raziskava ustavila pri špekulacijah in domnevah.

Ravno zato je početje in počezno obtoževanje sila dvorezen meč. To je občutil francoski časnik Le Monde, ki bo moral FC Barceloni plačati 300 tisoč evrov kazni zaradi klevetanja njenega novinarja Stephena Mandarda, hkrati pa objaviti še opravičilo bralcem za konstrukt in navedbo resnic. Barcelona je sodni postopek zoper časnik sprožila že decembra 2006, njena podlaga pa je bil članek objavljen 8. decembra, kjer je pisalo, da Operacija Puerto s svojimi lovkami ni ovila zgolj kolesarstva, pač pa tudi nogomet. Iz te branže sta bila med štirimi ožigosanimi imeni navedena tudi zgoraj omenjena nogometna kluba, s tem da Real še čaka na razsodbo.

Astana, klub Contadorja, ni skrival začudenje nad dejanjem italijanskih preiskovalcev. Športni direktor Johan Bruyneel je dejal: “Pravzaprav sem bil šele pred kratkim seznanjen s to informacijo. Zelo sem presenečen, ker italijanska komisija želi uvesti preiskavo nad tekmovalci, ki sploh niso člani italijanskega olimpijskega komiteja. Kar pa se tiče Alberta Contadorja, vam lahko zagotovim, da ničesar ne skriva in da je bil že opran vseh sumov s strani mednarodne kolesarske zveze.”

Landisov poslednji boj
Kalvarija, ki sliši na ime Floyd Landis, se bo zaključila 19. Marca v New Yorku. Takrat bo namreč znano, ali mu “pritiče” dveletna prepoved nastopanja.

Usodo Američana ima sedaj v rokah Mednarodno športno razsodišče (CAS), ki bo vodilo zaslišanje na podlagi pritožbe na izdano kazen 9. oktobra 2007 s strani Ameriškega arbitražnega združenja (AAA). To mu je odmerilo dveletni suspenz, ki poteče 29. januarja 2009.

Spomnimo. Floyd Landis je 20. junija 2006 na Touru uprizoril eno tistih voženj, ki ji pripenjamo oznako epska. Toda kasneje se je izkazalo, da si je do tiste zmage pomaga s sintetičnim testosteronom. Ker je Američan goljufanje permanentno zanikal in navrgel številne razloge za sumljive substance v telesu (med drugim tudi kot posledico popitega viskija- ki sicer velja za zvestega človekovega prijatelja v stiski- ki ga je zaužil, ker je prejšnjo, 16. etapo, povsem pogorel) resnica še danes stoji na razpotju. Po mučnih in medijsko odmevnih zaslišanji pred AAA-jem, mu je slednje 20. septembra dosodilo dveletno prepoved nastopanja. Že naslednji dan so mu odvzeli zmago na Touru in za zeleno mizo je kmalu pripadla Oscarju Pereiru. Kot prvi je bil tudi izbrisan s seznama lastnikov rumene majice.

Pred Landisom je torej poslednja bilka, ki se jo je še lahko oprijel. Bo zdržala breme, ki ga nosi? “Radi bi dokazali, da so bile v francoskem laboratoriju med analizo storjene številne proceduralne napake,” je dejal Landisovega pravni zastopnik Mauricea Suha.

Visok davek za grehe preteklosti
Astana še ni povsem splavala na površje, saj ji to preprečuje težak finančni kamen obešen okoli gležnja. Težak je kar pol milijona evrov, kolikor bodo morali v moštvu porabiti za poravnavo zapadlih denarnih obveznosti iz pretekle sezono. Obveznosti se nanašajo na račun dolžnega izplačila plač.

Tako je odločilo švicarsko sodišče v Vaudu, kar pomeni, da mora Astana poplačati upnike v višini, ki sicer vsako ekipo ProToura zavezuje, da jo nakaže na račun Mednarodne kolesarske zveze (UCI) kot bančno garancijo za finančno stabilnost.

Pred meseci je na nečiste račune najbolj glasno upozarjal Andreas Kloeden, vodstvo z Johanom Bruyneelom na čelu pa je zagotovilo, da bodo pretekli dolgovi (beri neizplačane plače vse od septembra) poravnani v zelo doglednem času. Bivši menedžer ekipe Marc Biver je nastalo situacijo naprtil sponzorjem, češ da so ti zaprli finančne pipce po ekscesu na Touru. Sodišče je nato Biverju naložilo, da spoštuje pogodbene obveznosti do kolesarjev in izvrši poravnavo.

Nič kaj rožnato dediščino je tako od Biverja prevzel Bruyneel, ki pa s paberkovanjem sponzorjev ni imel pretiranih težav, tako da bodo dolgovi kmalu zgodovina. In s tem bo Astana dokončno razbremenjena vseh bremen preteklosti.

Hondo želi na pota stare slave
Pred časom je “mm” pisal o izredno dolgem nazivu ljubljanskega kolesarskega kluba- Radenska KD Finančna točka. A proti klubu Serramenti PVC Diquigiovanni-Androni Giocattoli, ki ima med ekipami v kolesarskem cirkusu najdaljše ime, se zdi še kar sprejemljivo (črkovna bilanca 23:43).

Za to “jarakačasto“ ekipo bo po novem vozil Danilo Hondo, nemški šprinter, ki prestaja že tretje leto kazni zaradi jemanja nedovoljenih poživil (padel je na testu po dirki na Mauriciji).

Ekipo z najdaljšim imenom smo še do nedavnega poznali pod imenom Selle Italia, tako da verjamem, da se bo marsikdo še vedno posluževal tega naziva, ko bo govoril o kolesarjih, ki vozijo za barve te italijanske ekipe.

Nemec se bo v novem dresu prvič predstavil na dirki Vuelta San Luis v Argentini. Ta mu bo služila kot priprava na Tour de Langawi, ki se bo odvijal na drugem koncu sveta, v Maleziji. “Želim se vrniti kot eden izmed najboljših šprinterjev na svetu” ni bil skromen v napovedih Hondo.

Na omenjeni dirki bi moral nastopiti že lansko sezono, le da pod “okriljem” ekipe Tinkoff Credit System, a mu je nemški olimpijski komite tik pred tem še za leto razpotegnil kazen. Zamenjal ga je Alberto Loddo, ki se je ruski ekipi tedaj priključil iz ekipe Diquigiovanni, prav omenjeni kolesar pa bo v malezijskih ravninskih etapah, preden bo dirka zavila v gorovje Geting Highlands, Danilom glavni konkurent med šprinterji.

Zakaj je v svoje vrste Giocattoli Gianni Savio, šef ekipe, sprejel Honda, je obrazložil sledeče: “Pričakujem da bo Danilo odlično pripravljen, ker mi je zagotovil, da je treniral veliko. Na prve priprave je odšel sam, na Ciper, potem pa se je odpravil trenirati v Južno afriško republiko, kot je to počel že v preteklosti. Vsi vemo, da je odličen kolesar, ki je vedno v dobri formi že na začetku sezone. Ne upam si napovedati zmage, ker jih v svoji petindvajsetletni karieri šefa ekipe nikoli nisem napovedal pred štartom dirk. Vedno tekmujemo z vsem spoštovanjem do ostalih ekip in kolesarjev.”

Čeprav se je vodstvo ekipe v izogib medijskem linču in splošnemu zgražanju kolesarskih institucij odločilo, da v svoje vrste “oporečnikov“, kot sta Tyler Hamilton in Joerg Jaksce, za katera so se sicer resno zanimali, ne bo vabilo, so Honda zgrabili z vsemi štirimi. So namreč “slepo“ prepričani v njegovo “neoporečnost”: “Verjamemo v njegovo nedolžnost. Pokazal nam je vse dokumente, ki dokazujejo, da ni nikoli jemal nedovoljenih sredstev.”

“SDS“ ima še vedno apetit po zmagah
Sila uspešna ekipa iz lanske sezone, Saunier Duval-Scott, z vsem optimizmom zre v prihodnost, čeprav Joxean Matxin Fernandez, športni direktor, svari pred “fanatizmom”. Vzrok za zmanjšanje lakote po zmagah tiči v odhodih številnih nosilcev. Ekipo je med drugim zapustil David Millar (odšel v Team Slipstream, ZDA) in ikona kolesarstva, Gilberto Simoni (podpisal za Serramenti PVC Diquigiovanni-Androni Giocatoli).

“Ne bo lahko. Lansko leto smo zmagali devetindvajset dirk, da ponovimo ofantastično sezono, bomo morali zelo, zelo garati. Ekipa je izjemno mlada in neizkušena, saj imamo kar devet tekmovalcev, ki še niso starejši od štiriindvajsetih let” je dejal Matxin Fernandez, ki pa je prepričan, da je moštvo navzlic mlečnozobosti “klenejše” kot prej, čeravno odhodi Millarja, Simonija in Ventosa vseeno niso vnemar izražene skrbi.

Sezonski načrt “bazira” na vseh treh enomesečnih dirkah (Giru, Touru in Vuelti), kjer odkrito računajo na najvišja mesta, ledino pa bodo zaorali z dirko Tour Down Under.

Ekipa za sezono 2008: Leonardo Piepoli, Riccardo Ricco, David De La Fuente, Jose Angel Gomez Marchante, Juan Jose Cobo, Raul Alarcon, Raivis Belohvosciks, Jose Alberto Benítez , Rubens Bertogliati, Iker Camano, David Canada, Eros Capecchi, Ermanno Capelli, Jesus Del Nero, Arkaitz Duran, Alberto Fernandez De La Puebla, Denis Flahaut, Angel Gomez Gomez, Hector Gonzalez, Benat Intxausti, Josep Jufre, Ruben Lobato, Javier Mejias, Manuele Mori, Luciano Pagliarini in Aurelien Passeron.
 
Svetovni prvak ponovno zablestel
V mestu Roubaix, ki v cestnem kolesarstvu velja za sinonim strahu in trepeta, je prejšnji vikend ciklokrosaški svetovni prvak Erwin Vervecken slavil ciklokrosaško zmago. Za omenjenega kolesarja je to kraj srečnega imena, saj ga skorajda vedno zavije v plašč nepremagljivosti, čeprav so skozi ostale tekme stopničke prej izjema kot pravilo.
Le nekaj trenutkov po zmagi, še v deliriju in lovljenju izgubljenega O2-ja je dejal: “Nikoli še nisem izgubil tukaj, zmagal sem MTB etapo, ki se je končala na velodromu, vendar mi niso dali zmage in zmagal sem leta 2006.” Tako se je na najbolj pošten način maščeval za po njegovem krivično odvzeto zmago. Takrat je zavoljo tesnega boja duel šele za “zeleno mizo” pripadel Gerbenu De Knegtu, zmagovalca pa so tedaj odločili organizatorji in ne centimetri.

Tokrat se je izognil “kočljivi” situaciji in v cilj prikolesaril sam, potem ko na napad dva kroga pred koncem ni mogel odgovoriti nihče. Ob tem je treba poudariti, da je manjkala kar peščica nedavnih državnih prvakov, med njimi Sven Nys, Lars Boom, Francis Mourey in Bart Wellens.

S to zmago pa je Vervecke tvegal izgubo številnih atomov, ki jih bo še krvavo potreboval na bližajočem se svetovnem pokalu v Lievinu.  “Res je. Vendar se zavedam, da bom moral prepustiti naslov svetovnega prvaka nekomu boljšemu že čez dva tedna in danes je bila odlična priložnost, da zmagam dirko v mavrični majici”, je upravičil razkazovanje moči.

Drugo mesto je na dirki z navdušujočo vožnjo osvojil domačin John Gadret, čeprav se je pridušal nad vožnjo svetovnega prvaka, češ da bi mu ta lahko pustil zmago na domačem terenu. “Naredil sem vse, kar sem lahko, da bi ostal v stiku z njim. Po padcu sem izgubil tekmo. Škoda, ker sem res dobro pripravljen. Na tehničnih delih sem prepočasen, ampak tako je. Prvo tekmo v cyclo-crossu sem imel šele pred mesecem dni. Na svetovno prvenstvo bom šel brez pritiskov in upam, da bom osvojil visoko mesto.”
Za njima se je na tretje mesto uvrstil Čeh Radomir Simunek.

Boomu vrgel rokavico
Na tekmi svetovnega pokala v ciklokrosu (le dan po Roubaixu) je strahovito formo pokazal tudi nizozemski prvak Lars Boom (Nizozemska), ki je že v uvodnih krogih pobegnil z Bartom Wellensom (Belgija) in francoskim prvakom Francisom Moureyem. Slednji je bil ves čas na začelju in verjetno tudi zato na koncu plačal davek in zasedel “le“ tretje mesto. Na nehvaležno četrto se je uvrstil zmagovalec iz prejšnje notice, Erwin Vervecken, peto mesto pa si je ponovno nekoliko presenetljivo prikolesaril John Gadret. V “ozadju“ je ostalo še kar nekaj favoritov, med drugim Sven Nys, ki je zasedel zanj skromno sedmo mesto, pred njim pa je ciljno črto prečkal še Kevin Pauwels, ki je Belgijca odšprintal.
Pomembno vlogo tokom dirke je odigral Jonathan Page, ki je pred zadnjim krogom pokrpal “vrzel“, nastalo med skupino z Nysom in svojo skupinico. Na koncu je končal kot 13. (kar je šlo predvsem na račun “počasnega“ štarta), a kar je pri njem pomembneje, dirki je pridal še dodatno razburljivost.

Boom je bil po zmagi vidno srečen. “Počutil sem se odlično, tudi Wellens in Mourey sta se počutila dobro. Francis Mourey je bil celotno tekmo zelo močen, zagotovo bo eden izmed kandidatov za zlato medaljo čez štirinajst dni (naslednji vikend, op.a.). Malo me je razočaral edino vodilni v svetovnem pokalu Sven Nys.”

Pred svetovnim prvenstvom v Italiji je na sporedu je le še ena tekma svetovnega pokala (deveta po vrsti).

Nose še vedno na tnalu
Manj kot mesec dni nas še loči od nadaljne usode Tomaža Noseta. Kot so dejali v njegovem klubu Adrii Mobil, je Mednarodno športno razsodišče (CAS) odločilo, da bo svojo odločitev naznanilo 15. februarja.

Farsa se vleče že vse od 7. avgusta lanskega leta, ko je antidopinška komisija Kolesarske zveze Slovenija spoznala Noseta za krivega uživanja nedovoljenih poživil. Zadeva je po domačem obračunavanju prag države prestopila 19. decembra, ko je situacijo pod drobnogled vzela še tripartitna komisija CAS-a in si v 9-urnem zaslišanju skušala ustvariti mnenje o tem, ali je bil “hudič naslikan bolj črno, kot je v resnici”.

Skopo poročilo kluba Adria Mobil se je sicer glasilo takole: »Častno razsodišče v Lozani si je za odločitev o pritožbi Tomaža Noseta na odločitev antidopinške komisije pri Kolesarski zvezi Slovenije, ki mu je odvzela posamično zmago na dirki Po Sloveniji 2006 in mu izrekla 20-mesečno prepoved nastopanja na dirkah, vzelo maksimalni dovoljeni čas za sprejem odločitve. Tako bo usoda Tomaža znana najkasneje do 15. februarja letos.«

Milram nič več mil do dopinga
Redkokatera ekipa se je lani povsem ognila dopinškim škandalom. V njegovem primežu se je znašel tudi Milram, sedaj uradno, in ne samo po izvoru kronskega sponzorja, nemška ekipa (prejšnjo sezono je bila registrirana v Italiji).

“Schwarzpunkte” je na modri dres mlekarja lepil Erik Zabel, starosta kolesarstva in vzor številnim kolesarjem širom sveta (priznal je jemanje EPA dekado nazaj) in po krivici tudi Alessandro Petacchi (“žrtev” prevelikega odmerka zdravila za astmo). A če so dopinško bitko preživeli vojščaki, pa so glave letele v generalštabu. Breme afer je nase prevzel šef ekipe Gianluigi Stangaza, ki je čevlje prepustil Nizozemcu Gerrymu Van Gerewenu.

”Po negativnih dogodkih, ki so se zgodili lansko leto, smo se odločili da zamenjamo šefa ekipe in preselimo celotno ekipo v Nemčijo. Bivši in sedanji šef ekipe sta se s tem dogovorom strinjala,” je na predstavitvi ekipe prejšnje vikend dejal Martin Mischel, sicer tržni direktor ekipe.

Na njen je Van Gerewen predstavili tudi prepotreben program za vojno proti dopingu, ki vsebuje pet postulatov.
“Ko tekmovalec naredi napako in je suspendiran iz tekmovanj za dve leti, to še ne pomeni, da se ne sme vrniti na tekmovanja. Vendar ta kazen ni najhujša, tekmovalec mora odgovarjati za svoja dejanja pred svojo ženo, otroci in oboževalci. V naši ekipi smo točno določili kazni, ki sledijo, če tekmovalec pade na doping testu.” Da so ubrali izredno rigorozen pristop, priča del besedila internega kodeksa, ki pravi, da že samo sum dopinga pomeni izključen iz ekipe.

Do besede je na predstavitvi prišel tudi 37-letni Erik Zabel, ki je dejal: “Letošnje leto mi poteče pogodba, verjetno se bom upokojil, vendar to še ni povsem zagotovo. Če se bom še zabaval med dirkanjem in če me bo Petacchi potreboval, je velika možnost da pogodbo podaljšam.”

Ekipa Milram 2008: Igor Astarloa, Luca Barla, Volodymyr Fiudia, Markus Eichler, Artur Gajek, Sergio Ghisalberti, Ralf Grabsch, Andrey Grivko, Dennis Haueisen, Matej Jurco, Christian Knees, Christian Kux, Brett Lancaster, Martin Müller, Alberto Ongarato, Alessandro Petacchi, Enrico Poitschk, Elia Rigotto, Dominik Roels, Fabio Sabatini, Björn Schröder, Sebastian Schwager, Niki Terpstra, Martin Velits, Peter Velits, Marco Velo in Erik Zabel.

Sestavljenka se počasi sestavlja
Fabia Carlina, ki je Marcu Pantaniju prodajal kokain, je italijanska oblast spoznala za sokrivega Marcove smrti in mu dodelilo štiri in pol leta zapora.

Bivši lastnik diskoteke je bil obtožen, da je v dobršni meri pripomogel k smrti Pirata. Zapor pa ni edina kazen, ki ga je doletela, saj mora družini preminulega plačati še 300 tisoč evrov odškodnine.

Navkljub obtožbi pa Pantanijeva mama Tonina ne bo odnehala z nadaljnim iskanjem krivca za smrt sina. Še vedno namreč trdi, da veliko stvari ostaja ovitih v tančico skrivnosti.

Kri(v)
Prejšnji teden smo se razpisali o avstrijskem škandalu z avstrijsko krvno banko (prejšnje kolo), za katero so nekateri trdili, da ima poleg uradnih tudi neuradne ure. Te naj bi po navedbah nemške televizije ARD veljale za približno 30 vrhunskih športnikov.

Od tega naj bi si kljuko večinoma podajali športniki iz Nemčije, iz panog smučarskih tekačev in biatloncev, nekaj pa tudi iz kolesarstva. Med njimi so ožigosali trojico Rabobanka, Rusa Denisa Menčova, Danca Michaela Rasmussena in sveže upokojenega Nizozemca Michaela Boogerda ter prav tako upokojenega Avstrijca Goerga Totschinga. Slednji, sicer zmagovalec pirenejske etape Ax-3-Domaines na Touru (2005) in avstrijski športnik leta 2005, je navedbe televizije že zanikal.

Zelo žolčno je, po njegovem na insinuacije, reagiral Mads Frederiksen, sicer menedžer Michaela Rasmussena. »Nikoli ni bilo dokazano, da je Michael Rasmussen uporabljal doping. Vedno se obtožuje brez dokazov, potem pa te obtožbe kar izpuhtijo. Nemška televizija ARD bremeni na podlagi govoric,« je bil kar se da oster zastopnik danskega kolesarja.

Odzval se je tudi že upokojeni Michael Boogerd. »Novico sem zasledil na spletu. Lahko zatrdim, da nič od tega ni resnica, vendar kdo mi sploh verjame? Ničesar nisem slišal od uradnih agencij in zanikam kakršnokoli vpletenost v ta primer.«

ARD trdi, da je informacije posredoval na podlagi dokazov pridobljenih iz laboratorija, kjer so našli vrečke s krvjo, ki naj bi pripadale omenjeni štirici in ostalim športnikom.

Dunajska krvna banka se je nemudoma ogradila od vsebine novice a s precej prozorno razlago, da njihov laboratorij sploh ni dovolj dobro opremljen za izvedbo krvnega dopinga. “Krvni doping za nas ni sprejemljiv“ je bilo slišati od šefa laboratorijskega oddelka Lotharja Baumgartnerja.

Uradnega stališča do zadeve pa še ni zavzela Svetovna antidopinška agencija (WADA), ji je pa že prilepili etiketo “dopinška afera“.

Se odpira nova dopinška fronta v slogu tiste iz Španije, ki je požrla nič koliko kolesarskih imen? Upajmo da ne, kajti še eno čiščenje zna biti pogubno.

Lov na “kvoto 41“...
Svojo četico je na ogled postavila tudi nemška ekipa Gerolsteiner, ki je konec sezone izgubila pet kolesarjev, pripeljala pa tri. Sezono pričenja v Avstraliji na dirki Tour Down Under.

Na predstavitvi je svoje videnje na preteklo sezono pokomentiral šef ekipe Hans Michael Holczer: “Lansko leto smo naredili velik korak naprej, ko smo v ekipo pripeljali veliko mladih, še neizkušenih tekmovalcev, ki tekom sezone seveda niso dosegali takšnih rezultatov, kot so jih naši tekmovalci pred leti.”

Od trojice novincev je gotovo največja okrepitev izkušeni Stephan Schreck (29), ki prihaja iz bivšega T-Mobila, za ostala dva, Italijana Francesca De Bonisa (25) in Švicarja Mathias Frankeja (21), tega pač ne moremo trditi, saj sta profesionalno pogodbo dobila v podpis prvič.
Kapetanski trak kontinuirano pripada Davidu Rebellinu, kot lani pa sta ga deležna tudi Stefan Schumacher in Markus Fothen. Slednji takrat, ko beseda nanase na preteklo sezono, ni najbolj vedrega obraza: “Naučil sem se kar nekaj stvari iz napak, ki sem jih storil tokom sezone. Še vedno se učim in nekega dne si želim zmagati na dirki po Franciji.”

Davide Rebbelin v prvem delu sezone cilja na spomladanske Ardenske “enodejanke“. Nato se bo ustavil v Franciji na Touru, ki mu bo služil kot priprava na vrhunec tega leta- olimpijske igre in domače svetovno prvenstvo. “Osredotočil se bom na klasike v Ardenih. Letos so tudi olimpijske igre, na katerih lahko igram vidno vlogo. Kot Italijan bom dvojno motiviran tudi za nastop na svetovnem prvenstvu v Vareseju.” Po razgrnitvi in obrazložitvi tekmovalnega koledarja je obelodanil, da po končani sezoni 2009 končuje svoj kolesarski “pontifikat”. Ko so ga novinarji povprašali o klubskih kolegih je izrazil veliko pričakovanj predvsem od Oscarja Gatta. “Prepričan sem, da bo Oscar letos odlično šprintal. Tudi Schumacher in Wegmann lahko naredita korak višje, saj sta sposobna vrhunskih rezultatov. Markus Fothen je odličen kolesar za etapne dirke” je plaz pohval na stanovske kolege usul Italijan, ki že sedmo leto vozi v dresu Gerolsteinerja.

Najbolj je med sedmo silo završalo, ko je spregovoril Stefan Schumarcher, ki je z nešportnimi izpadi pridno polnil časopisne stolpce, tako pod rubriko kronika kot trači. Vpleten je bil v nesrečo, osumljenj jemanja dopinga (amfetamini), itd. A vse očitke iz ust novinarjev je “simpatični grdobec” preslišal in “zagovor” skozi mikrofon spreobrnil v predstavitev lastnih obetov: “V letu 2007 sem naredil velik korak naprej in se želim v prihodnje še izboljšati. Hočem dobro nastopiti na dirki po Franciji in na spomladanskih klasikah” V isti sapi je napovedal še “maščevanje” za boleč poraz na svetovnem prvenstu (osvojil je “le” tretje mesto), kjer je klonil pred domačim občinstvo.

25-članski Gerolsteiner v sezoni 2008: zamejec Peter Wrolich, Robert Foester, Stefan Schumacher, Sebastian Lang, Davide Rebellin, Stephan Schreck, Francesco De Bonis, Markus in Thomas Fothen, Mathias Frank, Johannes Froehlinger, Oscar Gatto, Heinrich Haussler, Tim Klinger, Bernhard Kohl, Sven Krauss, Andrea Moletta, Volker Ordowski, Matthias Russ, Ronny Scholz, Tom Stamsnijder, Fabian Wegmann, Carlo Westphal, Oliver Zaugg in Markus Zberg.

Predlani (2006) je moštvo doseglo 41 zmag, kar je za letos postavljeno kot spodnja meja.

... vmes pa še v lov na sponzorja
Po enajstih letih se bo namreč krovni sponzor Gerolsteiner poslovil od kolesarstva. To je precej presenetljiva poteza nemškega polnilca vode, glede na to, da se je četica Hansa Michaela Holczerja nedavno oskrbela s “svežo krvjo“ in smelo zre v prihodnost.
Tako si je šef ekipe, družno s Sportfivom (oskrbovalcem dresov), zadal, da do sredine sezone poišče novo finančno “zaslombo“, ki bo v klubsko blagajno letno primaknila osem milijonov evrov.
Vsekakor od tega zavisi tudi prihodnost Davida Rebellina. Zna se namreč zgodito to, kar se je že marsikomu. Da se bo moral nenadejano upokojiti, ker ga moštvo ne bo moglo plačati, pri svojih letih pa ne bo več magnet za preostale sredine najvišjega ranga.

Valverde osredinjen zgolj na Tour
Kot že omenja ena od zgornjih notic, italijanski olimpijski komite (CONI) glede operacije Puerto očitno misli smrtno resno. Vendar pa to (zaenkrat) ne skrbi Alejandra Valverdeja. Da so pacienti zloglasnega zdravnika Fuentesa predmet ponovne raziskave je dokaj logično, glede na to, da so španske oblasti skorajda uspele afero pomesti pod preprogo.

»Jaz nimam nič pri tem. To je nekaj kar zadeva moje odvetnike, oni morajo zagovarjati znano stališče. Noben sodnik me ni obtožil ničesar, za vse kar moram trenutno skrbeti je moja forma in treningi,« se s ponovnim odprtjem dosjejev ne obremenjuje Španec.
Tako vso svojo energijo usmerja v trening in priprave na Tour. »Trasa letošnje dirke mi bolj ustreza, kot mi je lanska. Lansko leto sem si pridobil nekaj izkušenj, ki jih bom letos zagotovo uporabil. Vem da bo težko in da je veliko kandidatov za zmago, vendar se z njimi ne obremenjujem.« Ekipe Caisse d'Epargne bo vsekakor »stala« za njim, še bolje bo, če bo čim dlje »stala« pred njim.

Sanchez želi prvi do sonca
Kolesarska sezona je tudi v Evropi tik pred durmi, saj pride iz Oceanije na Staro celino (v Francijo) že v začetku februarja. 3. v mesecu se namreč začne GP d`Ouverture, ki se vije okoli Marseilla, na njem pa bo vozil tudi Luis Leon Sanchez, ki bo lovil formo, ki jo bo skušal kar najbolje unovčiti na dirki proti soncu (beri Pariz-Nica), ki bo švigala skozi francosko pokrajino med 9. in 16. marcem.
Ekipi Caisse d’Erpagne se tu obeta zmaga, vsaj če upoštevamo besede 24-letnega Španca.

Da je dirka več kot samo še ena dirka, pričajo njeni bivši zmagovalci, saj je dobra prognoza za nadaljnji sijaj sezone. To je lani dokazal Alberto Contador, ki je kasneje osvojil Tour. Slednji tudi letos ne misli manjkati, a bo žezlo predel brez pretiranega odpora, saj misli dirko izkoristiti zgolj kot pripravo za nadalje. Tako je mesto glavnega španskega favorita prepustil Sanchezu, ki je lani dobil šesto etapo, skupna pa ProTour dirko končal kot tretji, vsega 42 sekund za Contadorjem.
 
Glede na to, da je dirka proti soncu njegov glavni rezultatski cilj sezone, bodo morali drugi opraviti izjemno delo, da mu bodo “hodili v zelje”.
“Želim si dobrega nastopa tudi na dirki po Mediteranu, Vuelti a la Comunitat Valenciana, vrhunec forme pa seveda pričakujem v začetku marca na Pariz-Nici, ko bom na vse pretege lovil zmago. Pozneje v sezoni želim štartati tudi na Touru (nazadnje je bil tam leta 2005) in kar najbolj pomagati svojima kolegoma, Oscarju Pereiru in Alejandru Valverdeju.”
 
Landis nazaj h koreninam
Potem ko je njegova profesionalna cestna kariera (skorajda) zagotovo zapečatena za nadaljni dve leti, pa Landis ne misli kar tako sestopiti s kolesa. Tako je specialko zamenjal za gorsko kolo in sprejel povabilo organizatorjev dirk v vzdržljivostni gorski seriji. Ker pa vemo, je Landis kolesarski “kovertit“ (izhaja iz gorskega kolesarstva), “skok pod rjuhe“ s svojo prvo ljubeznijo ne bo “eksces“.

Tako bo nastopil na vseh osmih tekmah v pokalu serije National Ultra-Endurance (NUE). Dirke skupaj predstavljajo 100 milj, ki se razprostirajo po prostranih poteh Združenih držav.

Direktor serije, Ryan O'Dell ni mogel skriti navdušenja nad to novico: »Zelo smo veseli, da je Landis sprejel povabilo naše serije. Serija bo letos na sporedu že tretje leto zapored. To so prireditve, na katerih so vsi kolesarski entuziastii dobrodošli. Sedaj ko je Floyd privolil v sodelovanje, lahko računamo na več sponzorjev.«

To pa ne bo prvič, da bo Landis sodeloval v omenjeni seriji. Krst je namreč doživel že lani, na zadnji tekmi sezone, kjer je zasedel tretje mesto. »To je bila odlična izkušnja, ki je pripomogla, da sem se odločil dirkati vseh osem dirk. Na tisti tekmi sem se počutil res dobro in tekmovalno, poleg tega pa so ljudje, ki sodelujejo, odlične osebnosti. Komaj čakam prvo tekmo, ki bo na sporedu april.«
Da to ni zgolj hipen preblisk Američana potrjuje vir, ki mu je blizu in ki pravi, da se je Floyd popolnoma posvetil pripravi seriji in mu je tudi glavni cilj v sezoni 2008.

Čeprav je Landis pod suspenzom Mednarodne kolesarske zveze (na razsodbo CAS-a še čaka), pa v seriji NUE lahko nastopa, saj to ne pokriva UCI-jev dežnik.

ProTour v besedi in številkah
Začenja se četrta, »rahitična« sezona ProToura. Zadnjo dirko iz prejšnje sezone je dobil Damiano Cunego (Po Lombardiji), skupno pa je zmaga po izbrisu Danila Di Luce pripadla Avstralcu Cadelu Evansu.

Kolesarski cirkus se začenja s Tourom Down Under (Avstralija), nato pa sledi dvomesečni premor in nadaljevanje šele z dirko Po Flandriji (april).

Koledar je glede na pretekla tri leta močno oklesten, saj UCI ni našel kohabitacije z organizatorji Gira, Toura in Vuelte (RCS, ASO in Unipublic). Tako je bilo iz njega črtanih 10 najpomebnejših dirk: Pariz-Nica, Tirreno-Adriatico, Milano-Sanremo, Pariz-Roubaix, Fleche Wallonne, Liege-Bastogne-Liege, Giro, Tour, Vuelta, Pariz-Tours in dirka Po Lombardiji, edina dodana je zgoraj omenjeni avstralski tour.

V ProTouru bodo letos od naših legionarjev nastopali Tadej Valjavec (Ag2r-La Miandiale), Janez Brajkovič (Astana), Matej Mugerli (Liquigas), Simon Špilak in Gorazd Štangelj (Lampre- Fondital)

Slednji glede nejasnega položaja (podaljšanja pogodbe namreč kljub obljubam še ni dobil v podpis) pravi: »Ne vem, kako se bo končalo. Toliko kot je možnosti, da bom še dirkal, jih je tudi, da ne bom. Sicer šefi pravijo, da bi lahko že maja podpisal pogodbo za letos, a je nisem. Takrat sem hotel prenehati dirkati in so me nato pregovorili še za eno sezono. Normalno treniram, a točno vem datum, ko se bom odločil za eno ali drugo. Volja je, pa tudi olimpijske igre so letos, tako da bi lahko dirkal še eno sezono. A datum, ko hočem imeti pogodbo na mizi, se neizbežno bliža.«

Z licenco ProTour se ponaša 18 ekip, kjer se število kolesarjev močno krči, saj je kruh vse trši. To na lastnih plečih občutijo tudi Slovenci, ki jih tepe še »državljanstvo«.

Koledar dirk Pro Toura za sezono 2008:
Tour Down Under (Aus) 22.–27.01.
Dirka po Flandriji (Bel) 06.04.
Vuelta Ciclista al Pais Vasco (Špa) 07.-12.04.
Gent-Wevelgem (Bel) 09.04.
Amstel Gold Race (Niz) 20.04.
Dirka po Romandiji (Švi) 29.04.-04.05.
Dirka po Kataloniji (Špa) 19.-25.05.
Criteruim du Dauphine Libere (Fra) 08.-15.06.
Dirka po Švici (Švi) 14.-22.06.
Eindhoven-Ekipna vožnja na čas (Niz) 22.06.
Clasica Ciclista San Sebastian (Špa) 02.08.
Eneco Tour (Benelux) 20.-27.08.
GP Ouest France-Plouay (Fra) 25.08.
Dirka po Nemčiji (Nem) 29.08.-06.09.
Vattenfall Cyclasics-Hamburg (Nem) 07.09.
Dirka po Poljski (Pol) 14.-20.09.
Finale (-) 05.10.

Perutnina pri Castru
KK Perutnina Ptuj se pospešeno pripravlja na dirko po Kubi (5.-17.2), kjer bodo kot ena od petih nekubanskih ekip participirali že tretjič. Trenutno nekaj njenih članov polira formo na Kanarskih otokih družno z Janez Brajkovičem.
Še pred dirko bo imela četica Srečka Glivarja, ki jo je po sezoni zapustil zgolj en kolesar, prišli pa so štirje, predstavitev na Ptuju v hotelu Primus (30. januarja).
Nosilci ekipe ostajajo Mitja Mahorič, Matej Stare, Matija Kvasina in Radoslav Rogina. Velja omeniti, da se je ekipi pridružil Luka Rakuša, ki prihaja iz gorskega kolesarstva.

Po Kubi (lani je tu slavil Svein Tuft, Kanada) bo PP dirkala v Lonjerju in na hrvaški Istri.

Mesta za OK podeljena
V disciplini olimpijski kros bo na OI nastopilo 35 držav, ki so si mesto zagotovile skozi pestro kvalifikacijsko sito. Od tega bo pri moških 50 zastopnikov, med ženskami pa 30, je sporočil UCI. Pri tem bo imelo 32 držav svojega predstavnika med ženskami, 21 držav pa 32 pri moških.
Sedaj je naloga nacionalnih olimpijskih komitejev, da potrdijo kolesarje, ki jih bodo zastopali v kitajski prestolnici (Blaža Klemenčič je pri nas že dobila blagoslov).

Istočasno z deljenjem vstopnic je UCI predstavil tudi olimpjiski krog, ki bo meril 4190 metrov in imel 224 metro višinske razlike (podrobnosti: trasa)

Države po številu predstavnikov:
Moški: Francija, Švica, Španija, Belgija, Nemčija (trije tekmovalci); ZDA, Nizozemska, Švedska, Kanada, Avstrija, Danska, Italija, Velika Britanija (dva tekmovalca); Češka, Nova Zelandija, Avstralija, Poljska, Rusija, Kolumbija, Ukrajina, Brazilija, Čile, Južno afriška republika, Irska, Namibija, Zimbabve, Argentina, Costa Rica, Kitajska, Hong Kong, Madžarska, Turčija (tekmovalec).

Ženske: Kitajska, Nemčija, ZDA, Kanada, Norveška, Poljska, Rusija, Švica (dve tekmovalki); Francija, Češka, Španija, Slovenija (Blaža Klemenčič), Nizozemska, Avstrija, Nova Zelandija, Italija, Švedska, Brazilija, Južno afriška republika, Čile,  Japonska, Avstralija (tekmovalka).





Anže P.