Domov Iskanje Oglaševanje Kontakt Uredništvo

E-novice Seznam uporabnikov Pošlji vsebino

Geslo:
Ostani vedno prijavljen?

natisni pošlji Domov > Bicikel Zine > II/05. KOLO

V sredo je v stolničnem mestu Francije potekala predstavitev francoske ekipe Ag2r-La Mondiale, ProTourovke, katere "vitalni" del je Tadej Valjavec.

Ponaša se z maksimalno kvoto kolesarjev (30) in je ena od petih francoskih ekip, ki sodi v kolesarsko elito.

Že slabe pol leta pred dirko po Franciji je šef ekipe Vincent Levenu razkril, kateri kolesarji imajo ne njej zabetonirana mesta. To so Cyril Dessel, Vladimir Efimkin, John Gadret, Stephane Goubert in za nas nadvse razveseljivo tudi Tadej Valjavec.

Lansko sezono je sila uspešna ekipa končala kot 4. na lestvici ProToura, po koncu tekmovalnega dela pa jo je zapustil ikona francoskega kolesarstva, Christophe Moreau. A v klub sta kmalu prišla Valjavec in Vladimir Efimkin, tako da cilji ostajajo kar se da smeli.

Rusu je zagotovljena št. 1, čeprav bo na Touru kapetan Cyril Dessel, ki mu zadnja sezona zaradi toksoplazme ni bila postlana z rožicami (spomnimo, da je na Touru leta 2006 nosil rumeno majico, končal pa na skupnem 6. mestu). Efimkin mu bo tedaj v pomoč. Leven veliko pričakuje tudi od Johna Gadreta, ki bo z Davidom Moncoutieuem skušal še naprej tvoriti udaren “gorski duo”.

Valjavec je z načrti zadovoljen, nekoliko mu “gre v nos” edinole nastop na dirki po Italiji, čeprav se kot pravi s tem ne obremenjuje preveč. “Predstavitev mi je bila všeč. Sicer še nisem dobil majice v barvah slovenskega prvaka, a bo slednji do moje prve letošnje dirke v Grossetu nared. Sedaj prihajam domov, saj smo s predstavitvijo ekipe zaključili druge letošnje priprave, ki smo jih imeli pretekle dni na Azurni obali. Kot kaže bom moral nastopiti tudi na Giru, saj organizatorji pogojujejo nastop naše ekipe s prihodom mene ali Efimkina,” je dejal Tadej Valjavec in nadaljeval. “S programom dirk sem zadovoljen. Sicer mi nastop na Giru najbolj ne odgovarja, a ga bom skušal čim bolj pametno oddirkati. Spomladi ne pričakujem rezultata na nobeni dirki, če se bo pa kaj pokazalo, bom pa skušal priložnost izkoristiti,” je potek v Parizu strnil Besničan.

Sestavljen rokovnik Tadeja Valjavca:
15. – 17. feb.: Giro della Provincia di Grosseto,
12. - 18. mar.: Tirreno-Adriatico,
25. - 29. mar.: Settimana Ciclistica Internazionalle,
23. apr.: La Fleche Vallonne,
27. apr.: Lige-Bastogne-Liege,
10. maj - 01. jun.; dirka Po Italiji,
08. - 15. jun.: Criterium du Dauphine Libere,
05 - 27. jul.: dirka Po Franciji,
09. avg.: OI Peking,
29. avg. - 06. sep.: dirka Po Nemčiji,
15. - 21. sep.: dirka Po Poljski,
28. sep.: SP Varese,
05. okt.: Finale Pro Tour,
18. okt.: dirka po Lombardiji

Ekipa Ag2r-La Mondiale (sezona 2008): Tadej Valjavec (Slovenija), Sylvain Calzati, Cyril Dessel, Renaud Dion, Hubert Dupont, Christophe Edaleine, John Gadret, Stephane Goubert, Julien Loubet, Laurent Mangel, Lloyd Mondory, Jean-Patrick Nazon, Cedric Pineau, Stephane Poulhies, Christophe Riblon, Nicolas Rousseau, Jean-Charles Senac, Blaise Sonnery, Ludovic Turpin (vsi Fracija), Jose Luis Arrieta (Španija), Philip Deignan (Irska), Vladimir Efimkin (Rusija), Martin Elmiger (Švica), Tanel Kangert, Rene Mandri (oba Estonija), Jurij Krivtsov (Ukrajina), Rinaldo Nocentini (Italija), Aleksander Pliušin (Moldavija), Aleksander Usov (Belorusija) in Stijn Vandenbergh (Belgija).

Dirka po Katarju (2.1): od 2. do 6. etape

2
Stvari so se drugi dan še bolj postavile na svoje mesto. Zmago je namreč slavil Tom Boonen (že 13. v Katarju) in s tem slekel tudi zlato majico klubskega kolega. V neposrednem dvoboju močno okrnjene karavane je premagal sonarodnjaka Grega van Avermaeta in Italijana Danila Napolitana.
Matej Mugerli se tudi v drugo ni pretirano naprezal, saj je z zaostankom 8 minut in 12 sekund zasedel šele 75. mesto, kljub temu pa napredoval na generalni lestvici s 123. na 100. mesto. Skupni “pribitek” na zmagovalca je povečal na 9 minut in 23 sekund.

Etapo so zaznamovale vetrovne razmere, ki so peloton atomozirale od štarta do cilja. Kolesarji so se v boju “koalirali”, a “zavezništva” zaradi “turbulentnih časov” niso bila dolgotrajna.
Zgovoren je podatek, da je v konici dirke ostalo vsega 13 kolesarjev, od tega so bili kar štirje Boonenovi “pribočniki”, ki so svojemu šefu polovili ves veter, ki je botroval bitki na nož od samega početka.
Etapo pa je zaznamoval še en izjemen podatek- povprečna hitrost, ki je znašala neverjetnih 55,511 km/h.

“Danes je bilo zelo, zelo težko. V veliko pomoč nam je bil veter in zato smo napadli že takoj od štarta. V zadnjih 30 kilometrih smo popolnoma razbili glavnino. V takšnih razmerah je bolje, da sam napadeš, saj si s tem zagotoviš, da ostaneš v ospredju. Nisem še tako dober, kot sem bil v zadnjih treh sezonah. Vseeno sem zmagal in sedaj nimam izbire. Tu se enostavno ne da drugače dirkati, kot da imaš plin neprestano na polno” je po koncu etape dejal njen zmagovalec.

Izid 2. etape, Al Zubarah- Doha Golf Club (137,5 km):
1. Tom Boonen (Bel) Quick.Step 2;28:37
2. Greg Van Avermaet (Bel) Silence-Lotto
3. Danilo Napolitano (Ita) Lampre

3
Tom Boonen je nekoliko prikrojeni tris dosegel že v 3. etapi 7. izvedbe dirke po Katarju. Drugo in tretje mesto sta glede na prejšno etapo zamenjala Napolitano in Van Avermaet. S tem je Belgijec še povečal naskok pred zasledovalci in si dodobra zategnil majico vodilnega.

Del režije je tudi tokrat pripadel vetru, v kar se najbolj vživel prav Tom in dokazal, da si za te razmere zasluži Oskarja. A sprva ni kazalo na ponovitev scenarija izpred dneva, saj si je eden od ubežnikov privozil že 16 minut prednosti, poleg tega pa je Boonen na 67 kilometru zarad padca Maartena Tjallingiija za precej časa izgubil stik tudi s pelotonom. Toda počakali so ga “aparatčiki“ in lov na glavnino se je začel. Na koncu je trajal kar 40 kilometrov! Kljub temu je Quick.Stepu zdržal tudi po ulovu in svojega vodjo pripeljal v šprint, ki pa je bil za vse svojevrstna loterija. Boonen je trud kolegov na koncu vendarle poplačal in dosegel že svojo 14. katarsko zmago.

“Danes je bilo najtežje. Ne samo zaradi močnega vetra, ampak tudi zaradi zelo živčnih kolesarjev. Na začetku sprinta sem bil v zelo slabem položaju, saj sem se moral umikati kolesarjem, ki so pred mano padli, na koncu pa sem se vendarle prebil v ospredje,“ je težo zmagi pridodal Boonen.

Mugerli je na cilj prišel kot 55. s 33 sekundami zaostanka.

Izid 3. etape, Camel Race Track- Qatar Foundation (147,5 km):
1. Tom Boonen (Bel) Quick.Step 3;29:41
2. Danilo Napolitano (Ita) Lampre
3. Steven De Jongh (Niz) Quick.Step
…
55. Matej Mugerli (Slo) Liquigas 0:33

4
Kraljevanje oziroma bolje “šejkovanje” Boonena v Katarju je šele v četrti etapi prekinil Italijan Alberto Loddo, ki vozi za rusko ekipe Tinkoff Credit Systems. A Belgijec tudi tokrat ni bil daleč od zmage, čeprav ga je v njemu lastnem slogu premagal Italijan. “Počutim se, kot bi se dotaknil neba. Vsi vemo, da premagati Boonena, ko je v taki formi, ni mačji kašelj. To mi je uspelo tudi po zaslugi mojih klubskih kolegov, ki so mi vseskozi nudili ogromno pomoči,” navdušenja ni mogle skriti Loddo, ki bo skušal uspešne nastope v kategoriji do 23 let (doma hrani 26 skalpov) kar najhitreje preslikati v elito, kar mu do sedaj ni ravo uspevalo. “Zmago posvečam lastniku moštva Olegu Tinkovu in Ernestu Colnagu, ki si je vseskozi prizadeval, da bi me zvabil v to ekipo.”

Skupno ni prišlo do tektonskih premikov. Šejk je izgubil bitko, vojne pač ne. “Pred ciljno črto sem natančno vedel, kaj napraviti, tudi moj moštveni kolega Steven De Jongh me je pripeljal v idealen položaj. Toda 50 metrov pred ciljem me je veter upočasnil in Alberto je to izkoristil,” je razlog za poraz navedel Boonen. Za njim je cilj prečkal Sebastian Siedler.

Matej Mugerli se tokrat  ni “držal” v ozadju, saj je zasedel solidno 22. mesto in ostal brez “nepotrebnih” sekundnih “pribitkov”.

Rezultati 4. etape, Khalifa Stadium- Al Khor Corniche (131,5 km):
1. Alberto Loddo (Ita) Tinkoff Credit Systems 2;44:33
2. Tom Boonen (Bel) Quick.Step
3. Sebastian Siedler (Nem) Skil-Shimano

5
Danilu Napolitanu je vendarle uspel zmagati. Vendarle pravim zato, ker se je pred pričetkom sezone na dolgo in široko sokolil, da bo letos krojil sam vrh. Čeprav mu je nekajkrat zmanjkalo le za las, pa mu tokrat nista bila kos niti, na koncu drugi, Alberto Loddo, niti Tom Boonen, ki je prečkal cilj kot tretji.
Tako si je Danilo na najdaljši etapi kar sam podaril najlepše darilo za 27. rojstni dan.

Veter pa je tudi tokrat vzel nož v roke in glavnino veselo sekljal, a po zaslugi ekipe Bouygues Telecom je zopet postala eno 38 kilometrov pred ciljem. Vajeti so v končnici v svoje noge na koncu vzeli Quic.Stepovci, ki pa niso uspeli ponovno slaviti.
V trenutkih nervozne karavane je 500 metrov pred ciljem živčni davek terjal zlomljeno ključnico Magnusa Backstedta in še precej odrgnin nekaterih. Napolitano je nato v včerajšni maniri Lodda odločil zmagovalca. 

“Nikoli nisem pomislil, da bi lahko na moč premagal Boonena, ki je v ta trenutku premočan tekmec. Zadnja dva kilometra sem bil tik za njim, v zadnjih 200 metrih etape pa sem uspel premagati vse tekmece,“ je bil podobno kot Loddo dan poprej, vzhičen Napolitano.

Rezultati 5. etape, Al Khor Academy-Al Khor Corniche (170 km):
1. Danilo Napolitano (Ita) Lampre 3;49:14
2. Alberto Loddo (Ita) Tinkoff Credit Systems
3. Tom Boonen (Bel) Quick.Step
...
15. Matej Mugerli (Slo) Liquigas  isti čas

6
Tako kot je dirko po Avstraliji začinil Greipel, je vso smetano na dirki po Katarju pobral Tom Boonen. Z zmago v 6., zadnji etapi je generalni zmagi dodal še četrto posamično. Za njim sta cilj prečkala Alberto Loddo in Luciano Pagliarini, Mugerli je z 8 sekundami zaostanka končal kot 45.

Boonen je s tem dosegel drugo generalno katarsko zmago (prvo leta 2006), za njim pa sta kot “prva“ končala klubski kolega Steven De Jongh in Greg Van Avermaet. Mugerli je plezal iz etape v etapo in končal kot 34. z 10 minutami in 34 sekundami zaostanka.

Zadnjo etapo je zopet v veliki meri krojilo vreme, tokrat do te mera, da so morali organizatorji (ASO) zaradi peščenega viharja traso celo nekoliko prikrojiti. In ekipe so tudi tokrat poskrbele, da ubežniki niso bili uspešni in zmagovalca je odločil ciljni šprint, kjer je “belgijski kralj“ pokazal, zakaj mu pripada krona. »Šprint je bil izredno hiter. V zadnjih treh kilometrih sem bil vsaj 15-krat izpostavljen vetru s strani, kar mi je pobralo ogromno moči. V zadnjem kilometru so moštveni kolegi odlično opravili delo. Wouter Weylandt je tako potegnil, da sem komaj obdržal stik z njim. S pričetkom šprinta sem čakal do zadnjega trenutka,“ je končnico opisal Boonen in nadaljeval. “Lepo je videti, da smo tako močni že na začetku sezone. To je lepa dirka, predvsem za trening, ker ni tako težka. Zadnja leta smo bili na njej vedno odlični. In če si eno leto dober ter nato naslednje leto slab, si lahko zaskrbljen. Zmagovanje je naše delo, ki je tu samo prešlo v navado,“ je z utrjevanjem samozavesti pri ekipi zaključil Tom.

Ekipa Quic.Step je dosegla katarski hat-trick, saj je slavila zadnje tri izvedbe.

Rezultati 6. etape, Al Wakra-Doha Corniche (120 km):
1. Tom Boonen (Bel) Quick.Step 2;49:47
2. Alberto Loddo (Ita) Tinkoff Credit Systems
3. Luciano Pagliarini (Bra) Saunier Duval-Scott 
…
45. Matej Mugerli (Slo) Liquigas +0:08

Končni vrstni red:
1. Tom Boonen (Bel) Quick.Step 15;27:44
2. Steven De Jongh (Niz) Quick.Step +0:27
3. Greg Van Avermaet (Bel) Silence-Lotto 0:40
…
Matej Mugerli (Slo) Liquigas 10:34

T-Mobile, kaj je že to?
Očitno je, da nemška ekipa Team High Road že zdavnaj ne objokuje več T-Mobila, čeprav se je po odhodu slednjega ovila v črnino (beri črne drese) in je razhod še precej svežega datuma.
A časa za žalost ni bilo kaj dosti, saj jim je nova sezona ponudila tisto, kar so najbolj potrebovali. Zmage in »strojevodjo«. Zaenkrat je nase to breme nekoliko nenadejano prevzel Andre Greipel, ki je v nemško ekipo prinesel dobro in v trenutku odpihnil slabo in zatohlo voljo.

Mlečnozobec je tako že na začetku pobral štiri ProTour etape, dobil prvo ProTour dirko in postal prvi vodeči na še nepopisani lestvici ProToura. S to neverjetno serijo si je belo majico rezerviral vsaj do aprila, ko se prično belgijske enodnevne klasike.
Nad mladcem te dni ni mogel ostati ravnodušen prav nihče, se posebej židane volje pa je strokovni štab moštva THR. Alan Peiper, športni direktor: “Smo vodilni v ProTouru in na dirki po Flandriji bomo imeli čast, da smo v ospredju z avtomobili. Res ne more biti boljše!”

Tudi nasmeha z obraza lastnika ekipe, Boba Stapletona se kar ne da izbrisati. Sam upa, da je to samo temelj za nadaljevanje sezone in kot močan magnet za generalnega sponzorja, ki ga potrebujejo kot sahara rabi vode. “Ne vem kakšne posledice bodo imele zmage za naše sponzorstvo, vedeti pa moramo, da se pogodbe ne podpišejo čez noč. Najboljši dokaz za sponzorje so seveda lovorike. Upam, da poiščemo novega sponzorja kmalu,” je malce umiril evforijo Stapleton. Te dni je verjetno njegov poštni nabiralnik neobičajno poln.

“Andre the Giant” je kljub dominanci ostal skromen, saj velik del zaslug še vedno vali na klubske kolege. Ob tem je dodal, da je v zadnji etapi dirke Tour Down Under prišlo do vroče krvi, saj je po tej etapi (ki jo je zmagal), obdolžil ekipo UniSA (nekakšno avstralsko državno reprezentanco) z Allanom Davisom na čelu (bil je drugi v skupni razvrstitvi, 16 sekund za Greiplom), da ga je na prvem vmesnem šprintu, ki je ponujal kar nekaj sekundnih odbitkov, namerno zapirala in ga prikrajšala za boj za bonifikacije. Davis je navedbe zanikal ob tem pa pokomentiral tudi svoj nastop. “Storiti nisem mogel ničesar več. To je bilo vse, kar sem lahko. Zadnjo etapo sem se počutil odlično, vendar je bil Andre močnejši. Čestitam mu za zmago in prepričan sem, da bo v prihodnjih letih eden najhitrejših v klasičnih šprintih.”

Tudi drugo mesto pa na koncu za UniSA ni bil neuspeh, saj se je druščina zbobnala šele pet pred dvanajsto. Tako kot Andre pa tudi Davis ni ostal dolžen svojim rojakom: “Zahvalil bi se rad svoji ekipi za vso podporo, ki mi jo je nudila ta teden.”

Kolosalno
Vse bliže je ena najtežjih, če ne celo najtežja gorska kolesarska preizkušnja na svetu, ki nosi naziv Cape Epic. Že samo prizorišče, Južna Afrika, da vedeti, da ne bo nikakršnih “olajševalnih okoliščin“.
Etapna dirka, ki uporablja sistem dvočlanske ekipe, letos “premore” 18 tisoč metrov višinske razlike in bo skozi 966 kilometrov prečesala Južno Afriko od njene vzhodne do zahodne obale.

Na štartu bo 1200 tekmovalcev (600 ekip po dva kolesarja), ki bodo svojo vzdržljivost merili na devetih etapah, najdaljša bo štela 146 kilometrov (Swellendam-Bredasdorp).

Velja omeniti, da tu ne sodeluje vsakdo, ki se za to čuti sposobnega, saj mora imeti poleg fizičnih vrlin tudi nekaj sreče, da prestane žreb. Dirka zadnja leta namreč dosega nesluteno popularnost, zato jo organizatorji omogočijo le “izbrancem”.

Lansko leto se je zmage veselil nemški duo Team Bull, ki je videl cilj po 33 urah in 8 minutah, skupno pa je v cilj pripeljalo 486 tekmovalcev.
Kljub več dni trajajoči epopeji, pa je prvi par od drugega ločilo vsega 4 minute. Kot druga sta v drugo morje videla Jakob Fuglsang in Belgijec Roel Paulissen, ki sta bila tedaj sicer v samem vrhu svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu.
Dirko sta lani končala tudi slovenska predstavnika, Tomaž Kučan in Tomaž Poličar, ki sta vozila pod barvami ekipe Canyon Sokol Slovenija. Njuna pot se je končala po 48 urah in 30 minutah.

Kot vsako leto bo tudi letos trasa speljana čez druga brezpotja, branilca naslova pa bosta prepoznana po tigrasti majici.

Letos bomo lahko držali pesti za nova para Slovencev. Prvikrat se bosta v bitko s progo in predvsem samim seboj podala reprezentant Slovenije v krosu Luka Kodra in ultramaratonec Nino Cokan, ki bo le teden po Cape Epicu štartal tudi na Ironamanu, ki bo prav tako potekal v zibelki človeštva. Ravno tako bosta prvič nastopila Uroš Breški in Primož Gulin, ki pa nameravata popraviti najboljšo slovensko uvrstitev.

Diskrecija že buri duhove
Pred dnevi je v kolesarskem svetu močno odmeval Marciin intervju z direktorjem dirke po Franciji, Christianom Prudhommeom. Odvijal se je v vročem Katarju, da pa je bi bila temperatura še bolj neznosna, je direktor poskrbel z izjavo, da Alejandru Valverdeju in Albertu Contadorju ne more obljubiti “dobrodošlice” na dirki po Franciji. Vzrok seveda tiči v aferi Operacija Puerto, ki tudi po več kot sezoni in pol od izbruha še vedno opleta s svojim repom, ali bolje rečeno lovkami.

“Trenutno ne morem reči, da bosta lahko nastopila.” Na vprašanje zakaj, je imel priročen odgovor. Ker proti njima teče postopek s strani Italijanskega olimpijskega komiteja. Nato je spustil tudi malce “hladne sapice”. “Zaenkrat je še prezgodaj, da bi določenim kolesarjem prepovedali nastop.” K temu je dodal, da bo seznam ekip, ki bodo kandidirale za nastop na Touru, objavljen čez teden in pol.

Pat McQuaid, ki vodi Mednarodno kolesarsko zvezo, je dejal, da bi moralo na dirki vseh dirk nastopiti vseh 18 ekip ProToura, tem pa bi dodal še 12 pro-kontinentalnih, ki bi v zameno za povabilo morale izkazati “simpatije” do protidopinškim ukrepom, ki so se jim zavezale ProTourovke.
“Do zdaj nam organizatorji dirke še niso sporočili, če se s temi pogoji strinjajo,” je dejal McQuaid, kar samo priča o tem, da je krovna kolesarska zveza še vedno na bojni nogi s tremi organizatorji največjih dirk. Tako bo želja verjetno ostala pobožna.

V nemilosti Prudhomme pa se nista znašla le Španca, ampak tudi ekipa Astana, katere član je naš Janez Brajkovič. “Če bodo imeli v ekipi kakršnekoli dopinške afere, potem jih bomo takoj izključili” je bil brezkompromisen. Ker je lani ekipa povzročila pravi vihar na kolesarskem prizorišču mu previdnosti ne gre očitati. Spomnimo, da so nam Kazahstanci ponudili kar tri odmevne afere- padli angeli so bili Mathias Kessler, Aleksander Vinokourov in Andrej Kašečkin. “Zaenkrat še ne morem reči, ali bodo kolesarji Astane nastopili ali ne. Je pa res to, da je Astana močno škodovala ugledu Toura.”

Na izrečeno se je bliskovito in nič kaj milo odzval zadnji zmagovalec Toura, Alberto Contador. Za španski As je povedal naslednje: “V medijih se pojavljajo različne informacije, vendar trenutna situacija še zdaleč ni pojasnjena. Ta Astana nima nič skupnega z lansko Astano, kar bodo lahko vsi videli že na začetku te sezone. Če se odločijo, da nas ne povabijo na Tour, potem ne moremo storiti nič. Vendar mislim, da bi moral zmagovalec dirke imeti pravico braniti ta naslov.”
Glede vsega tega bo verjetno prelito še mnogo črnila. V nadalje je Španec pojasneval še situacijo s CONI-jem in morebitnim zaslišanjem. “Do zdaj še nisem prejel nobenega poziva in mislim, da so mediji vso zadevo preveč napihnili. Če pa me bodo Italijani pozvali, sem pripravljen sodelovati.”

Tudi Valverde še nedavno ni mogel mirno spati, saj ga je Puerto vztrajno zasledoval. “Prepoved približevanja” je dosegel šele s sodbo Mednarodnega športnega razsodišča v Lozani, in to tik pred SP-jem v Stuttgartu. Toda zna se zgoditi, da ga zlovešča afera zopet počaka za kakšnim vogalom.
Contador se je z afero resneje okužil šele po zmagi na Touru, ko se je nad njega spustilo veliko antidopinško povečevalo. Tako kot njegov rojak, pa je tudi sam kakršnokoli vpletenost kategorično zanikal.

Podobnega mnenja kot direktor Toura pa je tudi Patric Clerc, predsednika Amaury Sport Organisation (ASO), ki v svojih rokah prav tako drži odločujoče niti pri francoski pentlji. Poudaril je, da so na dirko vabljene ekipe in ne posamezniki, zato se zna zgoditi, da Contador ne bo dobil priložnosti braniti naslova. "Odločamo se za ekipe, ne za posameznike. Dobro bomo premislili, preden bomo povabili kakšno ekipo na to dirko," je bil jasen Francoz. In ker Astano bremeni težka preteklost, čeprav je danes povsem druga kot še pol leta nazaj, pa so do nje vseeno zelo nezaupljivi, kar priča tudi Clerc. "Dobro moramo premisliti, če želimo take ekipe na dirki." Te uničujejo ugled tega lepega športa." Očitno so se vsi pridno naučili stare modrosti, da volk menja dlako, a nravi nikoli.

No sicer pa je že kar simptomatično, da zmagovalci velikih dirk izpadejo nesterilni, zato predlagam, da se začne boj za novo najbolj čislano mesto- drugo.

Karoserija ostala, a z novim motorjem
Tudi kazahstanska ekipa se je v tem tednu postavila na ogled. Za razliko od Ag2r-La Mondiale daleč od doma, v trening bazi v ameriškem mestu Albuyueryue.

Glavno besedo pred sedmo silo in zainteresirano javnostjo je imel Johan Bruyneel, ki se je “opasal” z Albertom Contadorjem in Levijem Leipheimerjem (1. in 3. z zadnjega Toura). Seveda so zbrane zanimala predvsem pričakovanja in načrti v letošnji sezoni. “To je povsem novo moštvo, samo ime glavnega sponzorja ostaja enako. Vodstvo ekipe, organizacija in kolesarji, vse to je novo. Bil sem pozitivno presenečen in navdušen nad odločnostjo vodilnih mož, ki stojijo za ekipo Astana, da ohranijo ekipo in operejo njeno precej umazano ime” je svoj pogled na moštvo predstavil prekaljeni belgijski strateg, ki ima v žepu neverjetnih 8 zmag s Toura.

Beseda je nanesla tudi na finance, izogniti pa se ni dalo niti izrečenemu direktorja Toura, ki mu povabilo nanj Astani odkrito ne diši preveč. Bruyneel odgovarja: “Ne moreš čez noč spremeniti mišljenja tekmovalcev, sedaj mora nova Astana dokazati, da smo ekipa brez dopingiranih tekmovalcev.” V nadaljevanju je dejal, da ni prejel nobenega dokumenta, ki bi kakorkoli izpričeval, da jih ne bo na štartu. “Bili smo na sestanku s organizatorji dirke, tako kot vse ostale ekipe. Predstavili so nam pogoje, ki jih moramo izpolniti, če želimo nastopiti na njihovi dirki in naša ekipa vse te pogoje izpolnjuje.” No, čas pa bo pokazal svoje.

Ekipa bo še nekaj dni ostala v Ameriki, točneje v kampusu Johan Bruyneel Cycling Academy, kjer na formi dela tudi Janez Brajkovič.

Švedski korpulentnež poškodovan
Kot rečeno je šprint 5. katarske etape terjal "zvezdniški" davek, saj si bo po padcu nekaj tednov bolniške nenadejano privoščil švedski hrust Magnus Backstedt, ki je utrpel zlom desne ključnice. S tem je postal vprašljiv njegov nastop na dirki Pariz-Roubaix, kjer si je leta 2004 že privozil slovito kocko. Vse od takrat pa je njegova kariera več ali manj prepletena s poškodbami in boleznimi, kar se je krepko poznalo tudi na rezultatih.

Kako je prišlo do poškodbe? Član ekipe Slipstrem Chipotle je bil še do 450 metrov pred ciljem v boju za najvišja mesta, toda temu je sledil zaplet v zadnje kolo Woutra Weylandta, ki je bil predzadnji vagon po imenu Quick.Step. “Le za hipec sem pogledal nazaj, če je Julian Dean za menoj. Ko sem pogledal navzgor je bil Weylandt tik pred menoj in nisem imel kam odviti. Nisem imel časa, da bi se rešil in sem treščil v zaščitno ograjo,“ je nesrečnik opisal stotinke sekunde pred padcem.

Včeraj ga je že čakal pregled pri specialistu, nato bo verjetno sledila čimprejšnja operacija. V tem primeru se mu že čez dober teden obeta povratek na ceste, kar pomeni, da nekaj upanja za Pariz-Roubaix še ostaja.
Da pa je resnično kolesarski Herkules priča naslednja izjava: “Če bi bilo potrebno, bom (na Pariz-Roubaix, op.a.) nastopim z zlomljeno ključnico.“

Rdeča luč iz Italije
Do 91. različice Gira di Italia, ki štarta v Palermu, nas loči še velikih 98 dni, a že danes vemo, da na njen ne bo nastopila ekipa Janeza Brajkoviča, Astana. Tako so se odločili organizatorji, ki poleg Astane povabila (21) niso podelili še trem ekipam s ProTour licenco. Poleg nje je navkljub prošnji brez ostal tudi Team High Road, ki se je v tej sezoni že rezultatsko proslavil. To je pravcata katastrofa za Slovenijo, saj je Brajkovič prikrajšan za kapetanstvo in resno merjenje na vrh! A časa za objokavanje verjetno ne bo veliko, saj fanta iz Bojane vasi že 17. februarja čaka branjenje zmage na dirki po Kaliforniji in ob morebitni ubranitvi, bomo Giro dosti lažje pogoltnili.

V boj za Giro je že zakorakal Bruyneel, ki bo poizkušal lobirati za nastop, predvsem pa izvedeti, kje tiči zajec, da niso dobili povabila, saj jim trenutna razlaga ne zadošča. Sami se danes namreč hvalijo z največ internimi dopinškimi testi v ProTouru, kar bi moral biti odločujoč element o izreku "dobrodošlice" Gira.

Na naslov RCS Sport, ki deli vabila (diskrecijsko, ker niso več člani ProToura), je sicer priromalo 34 prošenj, brez dveh velikanov pa sta “na hladnem” ostala tudi ProTourovca Credit Agricole in Bouygues Telecom ter profesionalno-kontinentalna ekipa Acqua & Sapone-Caffe Mokambo, za katero vozi veteran Stefano Garzelli (dobil je Giro v letu 2000).
Za nastop se ni bati Tadeju Valjavcu (Ag2r-La Mondiale), Juretu Golčerju (LPR Brakes), Mateju Mugerliju (Liquigas) in Simonu Špilaku (Lampre-Fondital). Poleg omenjenih ekip bodo imele pravico do nastopa še Barloworld, Caisse d'Epargne, Cofidis, CSF Group Navigare, Serramenti PVC Diquigiovanni-Androni Giocattoli, Euskaltel-Euskadi, Francaise des Jeux, Gerolsteiner, NGC Medical-OTC Industria Porte, Quick.Step, Rabobank, Saunier Duval-Scott, Silence-Lotto, Slipstream Chipotle-H30, Team CSC, Team Milram in Tinkoff Credit. Med naštetimi je sedem profesionalno-kontinentalnih.

»Kriterij izbire je temeljil na enostavnem principu. Etičnost, kvaliteta, mednarodna veljava in zgodovinska povezanost z organizatorji,« so svoj izbor obrazložili pri RCS Sport. Za Astano in THG je glava družbe Angelo Zomegnan dejal, da ne izpolnjujeta razpisnih pogojev.

Velja dodati, da naštete ekipe niso »upravičene« do nastopa tudi na vseh dirkah, ki so »v portfelju« RCS Sporta. To pa sta poleg Gira še Milano-Sanremo in Tirreno-Adriatico.

Kolesje bo pognala tudi Evropa
Kolesarska karava se je iz vzhoda preselila v Evropo. Prva preizkušnja na Stari celini bo potekala na dirki Challenge de Mallorca, ki se začne na 10. februarja. Na njej bo nastopila kopica znanih imen, med njimi Alberto Contador, Levi Leipheimer, Denis Menčov, Andreas Kloeden, Alejandro Valverde in Oscar Pereiro.

Dirka, ki praznuje 17. letnico bo trajala štiri dni in velja za uradni začetek evropske sezone. Na njej bo nastopilo 18 ProTour ekip in dve kontinentalnega ranga.

Absurdom kar ni videli konca
Damiano Cunego, pred leti presenetljivi zmagovalec Gira, je prišel v kratek stik z italijanskim olimpijskim komitejem (CONI). Zaplet niti ni bil »načrtovan«, saj je posledica rutinskega opravila preiskovalcev antidopinške komisije. Ker Italijan in celotne ekipe ni bil tam, kjer so jih ti »strici« pričakovali, jim po pravilih WADE preti od tri do dvanajstmesečne prepoved nastopanja.
»Incident« se je pripetil v ponedeljek, ko je četverica CONI-ja odšla v kamp v San Vincenzo (Toskana), kjer je bila ekipa Lampre-Fondital na moštvenih pripravah. Ko se preiskovalci malce po enajsti uri zvečer trkali na hotelske sobe ekipe, je tok-tok odzvanjal v prazno. Ta čas so se namreč kolesarji in ostalo osebje v družbi dveh, v klubski nagradni igri nagrajenih oboževalcev, mudila nekaj kilometrov stran na večerji.

Cunego se je na nesporazum odzval sledeče: »To ni več normalno, preiskovalci so prišli sredi noči, da nas zbudijo in pregledajo. Ne zdi se mi ne prav, da nas želijo preiskati tako pozno, ko pa smo jim na voljo celotno popoldne. Komisarji so v hotel prišli ob 23:15, mi smo se vrnili ob 23:30. Kontrolo smo naredili po tem času, vendar moram poudariti, da je celotna ekipa oddala vzorce krvi in urina pred iztekom kontrolnega časa.«
Komisarji so si odmerili čas od 23. do 3.00 ure, tako da je bilo vse izvedeno v predpisanem roku.

Sicer pa je svojo dolžnost (z odobravanjem UCI-ja in WADE) opravljala s pomočjo sistema ADAMS (Antidoping administrative management system), ki lahko spremlja pozicijo kolesarja, kjerkoli se ta nahaja. Toda zadeva je precej sporna, vsaj na italijanskih tleh, saj je tu omenjeni sistem prepovedan, ker je v koliziji z zakonom o zasebnosti.

Spet samo vihar v kozarcu vode?




Anže P.