pošlji Domov > Bicikel Zine > II/07. KOLO

II/07. KOLO

Zle slutnje so se uresničile. Po Giru je Astana ostala še brez vabila na Tour. V prvi črti to pomeni, da lanski zmagovalec Contador ne bo imel možnosti braniti zmage, v drugi pa, da je Janez Brajkovič izgubil krstni nastop na dirki vseh dirk.

Na novico se je Belokranjec odzval precej skopo. »Same slabe novice« je odmevalo iz Albuquerquja (ZDA), kjer je bil po testiranju pozicije na kolesu za kronometer v San Diegu.

Odločitev je sprejel organizator dirke Amaury Sport Organisation (vabil je ne bo na nobeno dirko pod svojim okriljem- glej seznam* spodaj), ki se je zadnje tedne vidno otepal moštva in na koncu le »legitimiral« svoje govorice.

To ni udarec samo za Contadorja in Brajkoviča (trenutno se nahaja v ZDA, kjer se je iz priprav v San Franciscu odpravil na dirko po Kaliforniji, ki je štartala danes) pač pa tudi za številna slovita imena kolesarstva, ki krmarijo po navodilih prav tako proslulega Johana Bruyneela. Brez nastopa so tako ostala proslavljena imena kot so Nemec Andreas Klöden, Američan Levi Leipheimer, Rus Vladimir Gusev in Španec Jose Luis Rubeira.

»Astana je postavila novo vodstvo in njen vodja Johan Bruyneel nas je zaprosil, naj jim zaupamo. Toda ne moremo jim. Spomnimo se, kaj se je zgodilo leta 2006. Lani so z novim moštvom enako prosili, naj jim zaupamo, kar pa smo drago plačali,« je tisto o oslu na led parafraziral direktor Toura Christian Prudhomme. Škoda Touru, povzročena s strani Astane, je tako za organizatorje daljšega roka, kot so računali nekateri, zato je vprašljivost nastopa tudi za leto 2009. A do tedaj se bodo karte še tako zelo premešale, da je nehvaležno karkoli napovedovati. Vsekakor je vse v rokah Astane.

Spomnimo, da je Astana nastala kot »zdravo krilo« Liberty Segurosa (ki je neslavno propadel leta 2006) in na Touru zaradi afere Puerto ni mogla nastopiti že dve sezoni nazaj. Tako se že tretje leto zapored dogaja, da zmagovalec rumene majice ne bo branil. Kontinuiteto je presekal Lance Armstrong, ki je enico prepustil zaradi upokojitve, njegovima naslednikoma, Landisu (domnevna zloraba sintetičnega testosterona) in Contadorju (zaenkrat nič kriv nič dolžen) pa je bil sestop s prestola zaradi znanih razlogov zapovedan. Na koncu prejšnjega tisočletja je bila zaradi zlorabe dopinga (previsoka raven hematokrita) obramba naslova onemogočena Marcu Pantaniju (1999).

Lani so zaradi afere na Touru ostali brez Vuelte. Grešnika sta bila Vinokourov in Kašečkin, pot jima je že prej »utrl« Matthias Kessler.

Kaj vse so letos že izgubili Astanovci: Tour, Giro, Pariz-Nico, Pariz-Roubaix, Valonsko puščico, Liege-Bastogne-Liege, Pariz-Tours, Milan-Sanremo in Tirreno-Adriatico.
Dirka po Španiji zaenkrat še ni prižigala zelenih oziroma rdečih luči, čeprav se Astani po besedah direktorja Vuelte, Victorja Corderoja, ni bati za »prezir«. Če bo ekipa le ostala »čista kot solza«.

A vse vendarle še ni izgubljeno, saj žerjavica upanja še tli in zadnji teden je vanjo močno pihalo devet ProTour ekip, ki je na tri največje organizatorje (A.S.O., RSC Sport in Unipublic) naslovilo zahtevo, da so vabila na njihove dirke izdane v t.i. ProTour paketu. Kot povračilni ukrep, če jih trojka ne usliši, deveterica napovedujejo bojkot vseh dirk, ki spadajo pod njihovo dežnik. Potencialni »disidenti« so: Astana, Team High Road, Rabobank, Milram, Team CSC, Quick.Step, Lampre-Fondital, Liquigas in Saunier Duval.

Še pred odločitvijo je apel na organizatorjev naslovil Pat McQuaid, predsednik Mednarodne kolesarske zveze, ki je mnenja, da Astana na Touru, kljub lanski povzročeni škodi velikih razsežnosti, ne sme manjkati. Podobnega mnenja je bil tudi glava (beri Bruyneel) prenovljene Astana, ki s starimi grehi nima zveze in je opozarjal na dvoličnost organizatorjev. »Zdi se mi čudno, da nas ASO noče povabiti zaradi preteklih dogodkov. Veliko ekip, ki imajo podobno dopinško preteklost, sploh ni zamenjalo celotne strukture ekipe, pa lahko nastopijo na dirki.«
K temu je Bruyneel dodal, da so v boj zoper dopinga vložil 460 tisoč evrov in še enkrat poudaril, da je letošnja Astana povsem druga slika lanske. »Ostalo je samo ime pokrovitelja. Nad nami ni pritiska, nihče ne zahteva velikih zmag.« (daljšo izjavo preberi v naslednjem prispevku)

Inovativno promocijo svoji ekipi pa je priskrbel Alberto Contador, ki je na dirki po Majorki uprizoril prvovrsten protest. Na sredini etapi je pobegnil glavnini in v kamere grmel: »Astana na Tour! Astana na Tour!« Pobeg je bil s strani glavnine sicer »pokrit« 4 kilometre pred ciljem, a verjetno zmaga niti ni bila prioriteta etape. Cilj- medijska pokritost- je bil namreč dosežen.

*A.S.O. poleg Toura organizira tudi dirko Po Katarju, Pariz-Nica, Criterium International, Pariz-Roubaix, Valonsko puščico, Liege-Bastogne-Liege, Tour de Picardie, Tour de l'Avenir in Pariz-Tours.

Bodo žalost utapljali v Sloveniji?
Ne samo presenetila, tudi globo užalostila je novica, da Astana ni dobrodošla na Touru, Johana Bruyneela. Verjetno ni treba posebej poudarjati kaj za kolesarstvo pomeni ta belgijski strokovnjak, zato je »pogum« s strani A.S.O. dobil dimenzije, ki jih sicer ne bi.

Uradna izjava šefa Astane na odločitev se glasi: »Odkar ProTour in Tour de France ne sodelujeta več, lahko organizatorji Toura povabijo na dirko katerokoli ekipo si želijo. Ko nismo prejeli povabila s strani organizatorjev dirke po Italiji, smo se zavedali, da se lahko zgodi, da ne prejmemo povabilo tudi na Tour de France. Argument organizatorjev Gira, da ne smemo na dirko priti z najboljšimi kolesarji ni tehten. Mislim, da se nas organizatorji bojijo. V svojih vrstah imamo lanskoletnega zmagovalca, tretjeuvrščenega in še Andreasa Kloedna, ki vsi lahko poseže po najvišjih mestih v skupnem seštevku. Ali ja Astana žrtev vojne med mednarodno kolesarsko zvezo in organizatorji največjih dirk? Mogoče je, žalostno je tudi, da so naši oboževalci prikrajšani za odlične predstave naših kolesarjev. ASO nas je decembra prosil za odkrito komunikacijo. Želeli smo komunicirati, vendar nam ASO ni poslal nobenega odgovora. Razumem jih, želijo povrniti dobro ime svojim dirkam. Na žalost vem, da Tour de France ne bo pridobil na zaupanju javnosti, če organizatorji ne bodo na start spustili najboljše svetovne kolesarje. Alberto Contador naj bi bil povezan z afero Puerto. Španski sodnik ga je opral krivde. «

Tej izjavi lahko dodamo še nadaljevanje izliva čustev Contadorja (Majorka), ki se je po koncu etape skorajda razjokal in orosenih oči dejal: »Moj cilj je ponovno zmagati dirko po Franciji. O njej sem vedno sanjal in vseskozi sem upal, da bom lahko branil lansko zmago. Sedaj ni najboljši trenutek, da vam govorim o tem. « Ima kar prav, naj se glava malo ohladi.
Christian Prudhomme, direktor Toura, pa ima zanj že rešitev. Ker odločitev organizatorji ni osebne narave, bi ga menjava ekipe pripeljala na štart. Cinizem? Sarkazem? Presodite sami.

Contador sicer ima plan B- Vuelto in OI, a za Astano je Vuelta verjetno premalo.

Je pa na Astano prišlo povabilo, zanimivo predvsem skozi oči slovenskih kolesarskih entuziastov. Organizatorji dirke Po Sloveniji (KK Adria Mobil) so jo namreč povabili na junijsko 15. izvedbo slovenske pentlje. Verjetno ima pri tem največ prstov vmes Milan Eržen, ki že leta pili Brajkoviča in je Bruyneelu tudi že poslal elektronsko pošto z omenjeno vsebino.

Giro della Provincia di Grosseto (2.1)
Na dirki je sodelovalo 25 ekip (197 kolesarjev), od tega 8 s ProTour licenco, med njimi tri s slovenskimi predstavniki (skupaj jih je bilo 15) in sicer Ag2r- La Mondiale s Tadejem Valjavcem, Adria Mobil in Radenska KD FT.

Tridnevna dirka v Italiji se je za Slovence začela skorajda sanjsko, saj je Grega Bole na najtežji etapi zasedel drugo mesto in zaostal le za Filippom Pozzatom.

Na meniju etape so bili štirje vzponi, od tega sicer le en kategoriziran. Funkcija »razkroja« karavane je pripadla zadnjemu, ki je nastopil na 124 kilometru, kjer je spredaj ostalo vsega 30 kolesarjev.

»Izredno sem zadovoljen z razpletom etape. Vsa pohvala ekipi, še posebej Kišerlovskemu in Zrimšku. Vse od zadnjega klanca pa do cilja sta z narekovanjem tempa v ospredju in lovljenjem vseh, ki so poskušali pobegniti, poskrbela, da sem lahko šprintal za zmago. Že na letečih ciljih (ki bodo verjetno dali tudi končnega zmagovalca, op.p.) sem skoval taktiko, kako premagati Pozzata. Žal je bil hitrejši. Sicer je pa to kolesar svetovnega formata,« je srebro pozlatil Grega Bole.
Nič manj navdušen ni bil direktor kluba Adria Mobil Bogdan Fink, ki je bil decidiran v svoji izjavi: »Izreden pričetek sezone.«

Rezultati 1. etape, Massa Marittima- Follonica (168 km):
1. Filippo Pozzato (Ita) Liquigas
2. Grega Bole (Slo) Adria Mobil
3. Alessandro Maserati (Ita) LPR Brakes

2
Druga etapa je postregla s presenetljivim razpletom. Brez zmagovalca. Ker so si kolesarji delili mnenje, da je zadnji kilometer prenevaren za masovni šprint, so uprizorili protest, ki se je manifestiral v počasnem in strnjenem prečkanju cilja.
Toda etapa tik do pred cilja še zdaleč ni bila dolgočasna in je bila primerno začinjena s pobegi, ki pa so bili »pokriti«.
Organizator je na koncu etape upošteval le bonifikacije (gorski in leteči cilji), ki so si jih kolesarji izborili skozi etapo, tako da na vrhu razpredelnice ni prišlo do večjih premikov. Bole je ostala na visokem 2. mestu.

Protest ni bil vnaprej napovedan, saj so se za takšen zaključek kolesarji domenili po prvem prečkanju cilja. »Zadnji kilometer je bil res nevaren. Petsto metrov do cilja je bil »s« ovinek in močno zoženje ceste. Sicer se v redu počutim po ravnini, kjer nimam nikakršnih težav. S kakšno »kilo« manj bi bil takšen občutek tudi na klancu. Jutri pričakujem oster boj pri vožnji na veter,« je odločitev in napoveda za nedeljo obrazložil Grega Bole.

Skupni vrstni red po 2. etapi:
1. Filippo Pozzato (Ita) Liquigas 8;37:42
2. Grega Bole (Slo) Adria Mobil +0:05
3. Mauro Santambrogio (Ita) Lampre 0:07

3
Prva izvedba dirke bo v slovensko knjigo kolesarstva zapisana s srebrnimi črkami. Grega Bole je namreč na koncu zaostal samo za Filippom Pozzatom.

Tretja etapa se je ognila incidentom in štirje krogi so v celoti minili v tekmovalnem naboju. Tudi tokrat glavnina ubežnikom ni dala »dihata« več kot do nekaj kilometrov pred ciljem, kjer so vlakovne kompozicije pripravljale najhitrejše tire. Zmago je slavil Danilo Napolitano, pred Mattio Gavazzijem in skupnim zmagovalcem Filippom Pozzatom.
Svoje kvalitete je v novem klubu dokazal Bole, ki je že v svoji drugi dirki v kategoriji Elite (lani je sodil še pod U23) pokazal, da ima zmagovalni instinkt. Njegovemu prejšnjemu delodajalci Savi se verjetno danes kar malce kolca po njem.

“Vesel sem, da mi je uspel takšen rezultat. Vsa čast ekipi, ki je ves čas garala zame. Tudi danes sem želel šprintati, saj sem bil 300 metrov do cilja na šesti poziciji. Sledilo je krožišče, kjer sem se nekoliko ustrašil in priložnost za uspeh v etapi je splavala po vodi. Pozzata ne bi mogel premagati, tako da sem zadovoljen z 2. mestom,“ je po dirki žareč razlagal Bole, ki si je pot do uspeha v veliki meri tlakoval že v prvi etapi, tokrat pa je cilj prečkal kot 30. Odličen nastop mu je poleg drugega mesta prinesel tu zmago med mladimi kolesarji (modra majica).

Rezultati 3. etape, Grosseto-Grosseto (184 km):
1. Danilo Napolitano (Ita) Lampre 4;29:00
2. Mattia Gavazzi (Ita) Lampre
3. Filippo Pozzato (Ita) Liquigas

Končni vrstni red:
1. Filippo Pozzato (Ita) Liquigas 13;06:38
2. Grega Bole (Slo) Adria Mobil +0:09
3. Mauro Santambrogio (Ita) Lampre 0:11

Smola za Belgijce
Dirko so predčasno in nenadejano končali kolesarji belgijske ekipe Silence-Lotto. Iz nje je ni odpihnil kak dopinški škandal, kar je bila praksa druge polovice lanske sezone, pač pa kraja celotnega tekmovalnega in rezervnega parka, ki so ga zlikovci iz moštvenega tovornjaka odtujili čez noč. Tako so ostali »boli ni gosi«, in ker so peš nekonkurenčni, jim ni preostalo drugega, kot da spakirajo tisto kar jim je ostalo in se odpravijo domov.
Škoda je ocenjena na 128 tisoč evrov (8 tisoč po kolesu plus vrednost nekaj opreme in rezervnih delov) in bo pokrita s strani zavarovalnice, a tista, ki so jo utrpeli zaradi »odstopa«, bo precej višja in težko poplačana kdajkoli.

S tem se je karavana »znebila« velikega imena, Ukrajinca Jaroslava Popoviča.

Basso pometel preteklost
Čeprav se ponovno odpira dosje Puerto (s strani Špancev je bil zaprt marca 2007), Ivan Basso snuje načrt za vrnitev na kolesarko sceno. »Trenutno sem v neke vrste peklu. Sem sam, vsi so me zapustili. Naredil sem napako, sedaj plačujem za to nepremišljeno dejanje. Vrniti se nameravam z visoko dvignjeno glavo.«

Neimenovani vir je pred dnevi dejal, da imajo preiskovalci afere nove dokaze, ki bodo bremenili številne že stigmatizirane kolesarje. Je med njimi tudi Basso?
Sam je napovedal, da se rok trajanja njegovi kariere izteče pri 37. letu. Zadnjo sezono ga na dirkah nismo videli, saj je bil eden od pacientov dr. Fuentesa, čeprav njegovih uslug nikoli ni koristil. A že to, da je dal svojo kri španskemu zdravniku v hrambo za namene krvnega dopinga je bil dovoljšen zločin za dveletno prepoved nastopanja.
Povod za priznanje je bil zahtevek italijanskih oblasti po DNK-ju, ki je bil najtežji obremenilni dokaz zoper Italijana o goljufanju.

Spomnimo. Najprej ga je odpustil Team CSC, kasneje se je na zgražanje mnogih pridružil Discovery Channelu, a ga je maja 2007 zapustil pod pritiskom italijanskih oblasti. Junija je s strani domače kolesarske zveze dobil dveletno prepoved nastopanja.

Panter bo vendarle lahko postal tudi Pink Panter
RCS Sport je v zadnji dneh nekoliko popustil in omilil svoja trda stališča do ekipe, ki je v zadnji sezoni pustila velik in nič kaj nedolžen madež na kolesarstvu. Na žalost ne govorim o ekipi Astane, pač pa o Team High Roadu, ki se je, tedaj, ko je Janez Brajkovič kolebal med Astano in T-Mobilom (»predhodnikom« Team High Roada), zdel precej bolj negotova »naložba«. A danes je slika ravno obratna.

»Po tehtnem in dolgem premisleku smo pri RCS Sport ponosni na to, da lahko potrdimo zaupanje v ekipe High Road. Novo ameriško ekipo bomo zato povabili na naslednje naše dirke: Monte Paschi Eroica, Tirreno-Adriatico, Milano-Sanremo, dirko Po Italiji, dirko Po Laziu, dirk Po Piemontu in na dirko Po Lombardiji. Mislim, da nam ne bo kvarila imena dirke. Seveda pa bo morala izpolniti vse pogoje za nastop na dirki,« je spremembo stališča obrazložil prvi mož RCS Sporta, Angelo Zomegnan.

Kot vemo je bil prvotni seznam ekip, ki bodo štartale na Giru, objavljen že 1. februarja, zato se je pojavilo vprašanje ali bo posledice odločitve nosila katera izmed že izbranih ekip. Kvota 22 je zapolnjena in nepovabljenim na »wild card« ni več moč računati. Ali pač?

Verjetno bi lahko na tem mestu kdo dokaj upravičeno očital dvoličnost kriterijev organizatorjev, saj bo brez nastopa na dveh največjih dirkah ostala zgolj ekipa Astana, ki pa je v primerjavi z THR naredila še korak naprej k spremembam in izkoreninjenju dopinga (vsaj gledano skozi finance).

Ekipe z zagotovljen nastopom na Giru: Ag2r-La Mondiale, Barloworld, Caisse dEpargne, Cofidis, CSF Group Navigare, Serramenti PVC Diquigiovanni-Androni Giocattoli, Euskaltel-Euskadi, Française des Jeux, Gerolsteiner, Lampre, Liquigas, LPR Brakes, NGC Medical-OTC Industria Porte, Quick Step, Rabobank, Saunier Duval-Scott, Silence-Lotto, Slipstream Chipotle- H30, Team CSC, Team Milram in Tinkoff Credit in po novem Team High Road.

Majorški izziv (Challenge Volta a Mallorca)
Challenge Volta a Mallorca, ki je letos gostil šest ProTour ekip, je odpeljal svojo 17. izvedbo.

1
Zmagovalec prve izmed petih etap je bil Philipe Gilbert, ki je sebi značilnem slogu napadel približno kilometer pred ciljem in po dolgem času presenetil konkurenco. Z drugim mesto se je moral zadovoljiti Graem Brown, s tretjim pa Robert Foster.
»Napadel sem malo pred oznako en kilometer do cilja. Glavo sem držal navzdol in nisem se oziral nazaj,« je znani recept za uspeh opisal Belgijec.

V drugi etapi je svoj par koles pristavil tudi Alberto Contador, kar je bil zanj prvi tekmovalni dan v sezoni 2008. Takole je izliv čustva tik pred štartom: »Res se veselim prve dirke v novi sezoni. Tukaj sem treniral in res bo lepo dirkati po tako dolgem premoru.«

več sledi...

Dirka po Kubi (od 7. do 13. etape)- Ptujčani pobrali šest zmag!

7
V ponedeljek je dirka na Kubi presekala običajni »etapni ritem«, saj je bila na sporedu tudi vožnja na čas. Na njej je blestel domačin Pedro Pablo Perez, ki je dodobra okrnil možnosti za končni uspeh Perutnini Ptuj. Njeni glavni aduti, Koren, Kvasina in Mahorič so si namreč nabrali precej znaten zaostanek za štirikratnim zmagovalcem Kube (ki je dobil tudi 32 etap), ki za kraljevsko etapo ni obetal lahkega dela. Si pa Perutnina v tem obdobju še pridržuje pravico do tovrstnih odpustkov, saj je bila to njihova krstna dirka v sezoni 2008.

In čeprav je na kronometru boj za skupno zmago splaval po vodi, lova na etapne zmage še ni bilo konec. In nov triumf že kmalu ni bil daleč, saj je bil ponedeljek rezerviran za še eno preizkušnjo. Vožnji na čas je v popoldanskih urah namreč sledila še »ekspresna« etapa, kjer je Jure Kocjan zaostal le za Venezuelcem Juliom Cesarjem Herrero.

Rezultati 7a. etape, Moron-Ciego de Avila (37 km):
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba 42:02
2. Jose Chacon (Ven) National Team Venezuela +0:32
3. Arnold Alcolea (Kub) National Team Cuba 1:31
…
14. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj 2:18
18. Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj 2:27
20. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj 2:51
29. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj 3:47
35. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj 4:20
57. Radoslav Rogina (Hrv) Perutnina Ptuj 5:58

Rezultati 7b. etape, Ciego de Avila-Sancti Spiritus (95 km):
1. Julio Cesar Herrera (Ven) National Team Venezuela
2. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj
3. Augusto Sanchez (Dom) Dominican Republic

8
Kraljevska etapa bi se za Perutnino Ptuj skorajda končala kraljevsko, a se je zadeva iz navidez sanjskega scenarija v trenutku razblinila v tragedijo. Tragična figura je bil Hrvat Matija Kvasina, ki je še 2 kilometra pred ciljem v paru z Gregoriom Ladino vozil tri minute pred vsemi glavnimi favoriti. Skupaj sta štartala v drugi, osemkilometrski »ciljni« klanec in vse je kazalo na to, da bodo Ptujčani odpihnili domačina Pedra Pabla Pereza. A usoda se je grdo poigrala s Hrvatom, ki je bil še dva kilometra pred ciljem virtualno v rumenem in je zaradi popolne iztrošenosti za nekaj časa sestopil s kolesa. Po kolesarske žargonu bi rekli, da je »zatrokiral«.
Visoko generalno uvrstitev je tako »reševal« Jure Kocjan, ki je etapo končal kot 6., v skupnem seštevku pa zavzel visoko 8. mesto z nekaj manj kot triminutnim zaostankom za vodilnim, ki ga je s to etapo glede na prejšnjo (v kronometru je za PPP-jem zaostal 4:20) vendarle nekoliko skrčil, vendar ne do mere, ko je zaostajal le za sekunde.

Rezultati 8. etape, Sancti Spiritus-Topes De Collantes (137 km):
1. Gregorio Ladino (Kol) Tecos 3;54:44
2. Arnold Alcolea (Kub) National Team Cuba +0:07
3. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba isti čas

Skupni vrstni red po 8. etapi:
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba 25;03:22
2. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba +0:27
3. Yenier Lopez (Kub) National Team Cuba 0:46

9a.+9b.
9. etapa je dokočno pokopala upe na to, da bi Ptujčane s Kube odnesli kaj več kot “samo” etapne zmage. K temu je veliko pripomogla dopoldanska nenaklonjenost fortune, saj je vzroke za neuspeh moč iskati le v tehniki in ne dnevni formi kolesarjev.

9a. etapa je bila sicer dolga vsega za razdalijo Ljubljana-Bled (60 km), speljana v krogih po 6 km. “Ljubljenje” s kubanskim asfaltom so okusili Jure Kocjan, Kristjan Koren in Mitja Mahorič, ki se je s trdo podlago srečal že tretjič v zadnjem tednu. Vseeno pa je tokrat najdaljšo potegnil Kocjan (pred tem tudi generalno najvišje uvršeni Ptujčan), ki je utrpel dvojni zlom krmila kolesa (servisna ekipa mu ga je po hitrem postopku zamenjala) in poškodbo desnega zapestja, ki ga je še kako ovirala v popoldanskem času, ko se je zadeva razbolela.
Noben izmed trojice sicer ni bil prisiljen predhodno zaključiti dirke, a so si do cilja nabrali zajeten zaostanek za zmagovalcem Rogerjem Rodriguezom, ki je slavil v masovnem šprintu.

Popoldne je sledil še drugi del etape (72 km), kjer je vlogo favorita upravičil Pedro Pablo Perez. Od naših se je najbolje odrezal Koren, ki je iz šprinta izvlekel 4. mesto.

Rezultati 9a. etape, Circuito Cienfuegos (60 km):
1. Roger Rodriguez (Kub) Pinar Del Rio 1;29:59
2. Julio Cesar Herrera (Ven) National Team Venezuela
3. Markus Weinberg (Nem) Saxony

Skupni vrstni red po 9a. etapi:
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba 26;33:21
2. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba +0:27
3. Yenier Lopez (Kub) National Team Cuba 0:46

10
10. etapa ni prinesla razveseljivih novice za slovensko kolesarstvo, saj je moral zaradi poškodbe zapestja Kubo predčasno zapustiti Jure Kocjan.
Z zmago se je okitil pobegli Nemec Rene Obst. Ubežnikom (četverici) je končno uspelo kapitalizirati pobeg v zmago in ne samo medijsko minutažo, in so navkljub angažmaju glavnine in samo minutne prednosti še 25 kilometrov pred ciljem ostali “osamljeni” v boju za zmago. A ta je bila kljub temu rezervirana samo za enega in Nemec je premagal tudi najvišje uvrščenega v skupnem seštevku ubežnikov, Bernarda Colexa iz Mehike.

Glavnina s Ptujčani je ciljno črto prečkala 28 sekund kasneje.

Rezultati 10. etape, Santa Clara- Cardenas (185 km):
1. Rene Obst (Nem) Saxony 4;14:52
2. Bernardo Colex (Meh) Tecos isti čas
3. Hebert Rivas (Ven) National Team Venezuela +0:08

Skupni vrstni red po 10. etapi:
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba 32;20:10
2. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba +0:33
3. Yenier Lopez (Kub) National Team Cuba 0:52

11
Iz Kube prihajajo novice po principu hladno-toplo. Tokratna sodi v »toplo« sekcijo. Po nekaj smole se je namreč Ptujčanom nebo ponovno razjasnilo in so z Mitjo Mahoričem dosegli že svojo četrto etapno zmago. Ptujčanom ni bilo treba štediti z močni, saj so že pred nekaj etapami izpadli iz boja za skupno zmago, zato je bila izčrpavanje na dnevnem redu.

Svojo priložnost je tako v pobegu iskal Mahorič, ki ga je skupaj s še nekaj ubežniki lovila celotna kubanska reprezentanca. Čeprav so pridno topili prednost se jim na koncu račun ni izšel, saj je na drugi napada Mahoriča odgovoril le kasneje drugouvrščeni Neorlan Ramos.
»Vsekakor moram biti zadovoljen, saj sem dobil zadoščenje za vložen trud v zimskih mesecih. Letos sem količinsko zelo veliko treniral. Na dirki imam kar nekaj smole saj sem že trikrat padel. Danes sem se tudi zbudil ves prehlajen, a sem stisnil zobe saj vem, da se bo ves trud obrestoval. Tudi občutek na kolesu je vseskozi boljši.« je dejal Mitja Mahorič, za katerega je bila to krstna zmaga na Kubi.

Rezultati 11. etape, Matanzas- San Antonio (120 km):
1. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj 2;43:29
2. Neorlan Ramos (Kub) Habana +0:03
3. Julio Cesar Herrera (Ven) National Team Venezuela 0:32

Skupni vrstni red po 11. etapi:
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba 35;04:11
2. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba +0:33
3. Yenier Lopez (Kub) National Team Cuba 0:52

12
Tudi 12. etapa je pripadla Ptujčanom, le da je Mahoriča na vrhu zamenjal Matej Stare. Sprva so naši postregli s pobegom Matije Kvasine v duetu z Gregoriom Ladino, a sta bila ujeta, tako da je kljub gorskemu cilju tokom etape zmagovalca odločil ciljni šprint. »Pet kilometrov pred ciljem smo se z Rogino in Korenom zmenili, da mi bosta pomagala v ciljnem šprintu. Najprej je Rogina potegnil do zadnjih osemsto metrov, nato je njegovo delo prevzel Koren. Odlično sta opravila delo, saj se je Koren umaknil s čela 250 metrov pred ciljem. Nihče me ni več mogel premagati, saj se je cesta v zadnjem kilometru rahlo vzpenjala,« je po zmagi dejal Stare, ki si je privozil še drugo etapno zmago (prvo je dosegel leta 2005) na tej dirki.

Rezultati 12. etape, Artemisa-Pinar del Rio (164 km):
1. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj
2. Noslan Fuenes (Kub) Cienfuegos
3. Miguel Ubeto (Ven) National Team Venezuela
4. Hebert Rivas (Ven) National Team Venezuela

Skupni vrstni red po 12. etapi:
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba
2. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba +0:33
3. Yenier Lopez (Kub) National Team Cuba 0:52

13
Dirka po Kubi se je izpela po slovenskih notah, saj je nova zmaga pripadla Ptujčanom. V zadnji tretjini dirke so si zmagovalno palico podajali kar med seboj (to je bila tretja zaporedna zmaga in šesta skupno). Tokrat je ponovno (drugič) pristala v rokah Kristjana Korena.
Navkljub etapnemu uspehu pa Ptujčani niso bili vključeni v boj za skupno zmago, ki je že petič pripadla domačinu Pedru Pablu Perezu.
Skupaj so izgubili dva tekmovalca in sicer Kocjana zaradi poškodbe zapestja, v 12. etapi pa na štartu ni bilo tudi Mahoriča.

Zadnja etapa se je odvijala v prestolnici Havani in je, izvzemši vložek Korena, minila brez pretresov. Slednji je zopet presenetil s skokom nekaj kilometrov pred ciljem in na vse ali nič odnesel vse.

"Cel dan je bil dolgčas v glavnini. Noge so bile kot po čudežu še vedno polne in sem si zadal cilj, da poskusim s pobegom pet kilometrov do cilja. To sem storil in zmaga v etapi je vsekakor dokaz, da smo v teh dneh kar dobro trenirali. Sicer sta me držala še dva mrtvaka, ki mi nista bila v pomoč. Zadovoljen sem z novo ekipo, vodstvom in vzdušjem v ekipi. Vsaka sprememba pomaga k temu, da si še bolj motiviran za delo,'' je etapo opisal Koren.

Rezultati 13. etape, San Cristobal-Havana (113 km):
1. Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj
2. Osivel Vento (Kub) Habana
3. Reiner Vasquez (Kub) Matanzas

Končni vrstni red:
1. Pedro Pablo Perez (Kub) National Team Cuba
2. Raul Granjel (Kub) National Team Cuba +0:33
3. Yenier Lopez (Kub) National Team Cuba 0:52
…
18. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj 8:25
27. Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj 11:29
29. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj 14:19
45. Radoslav Rogina (Hrv) Perutnina Ptuj 27:04

Di Luca zopet na cesti
Po štirih mesecih se je iz »zimskega spanja« prebudil tudi Danilo Di Luca, aktualni zmagovalec dirke po Italiji, ki tekmovalnega naboja ni občutil vse od oktobrskega Gira dell Emilia. Dolžino »spanca« pa si ni odmeril sam, saj so mu pristojni organi zaradi domnevne vpetosti v afero »Oil for drugs« naložili trimesečno prepoved nastopanja. S tem je med drugim izgubil nastop na SP-ju v Stuttgartu, prisiljen pa je bil izpustiti tudi zadnjo dirko ProToura (dirko po Lombardiji), s čimer so mu na (ne)legalen način odvzeli skupno zmago v tem točkovanju, kjer je sicer slavil že leta 2005.

V novo sezono (na Giru di Reggio Calabria) je štartal pod drugo »zastavo«, saj je barve plinarja zamenjal za LPR Brakes, nesojeno ekipo Boruta Božiča, ki pa v primerjavi z Liquigasom nima licence ProToura. Toda moštvo si s tem pretirano ne beli glave, saj si nadeja kar nekaj »vročih povabil« (t.i. wild cardov).

»600 kilometrsko potovanje iz kampa v Terracini je bilo naporno, vendar menim, da je bilo vredno. Dirka na kateri bom nastopil je dolga in z bogato tradicijo. Osebno sem prosil športnega direktorja ekipe, da začnemo sezono na tej dirki. Mojo prošnjo je uslišal,« je izbiro za uvod Di Luca pokomentiral za La Gazzetta dello Sporto.

Po oddelanem na jugu Italije si bo privoščil štarte na nekaj manjših dirkah, nato pa sledi prvi vrhunec sezone na dirkah Tirreno-Adriatico in Milano-Sanremo.

Božič sila uspešno v olimpijsko sezono
Idrijčan Borut Božič bi si, tudi zavoljo zapletov z opremo, težko zamislil, da bo štart v olimpijsko sezono tako zelo dober. Na dirki Etoile de Besseges (2.1), ki se je odvijala na s kolesarstvom najbolj prepojenih cestah, Franciji, je nanizal nekaj vrhunskih etapnih uspehov, ki jih je samo še začinil z zmago v zadnji etapi. S tem je postal prva zvezda uvoda sezone na slovenskem in domala prekašal ekipni uspeh Perutnine Ptuj na Kubi, ki se je ponovno izkazala za gostiteljico odprtih rok za naše kolesarje. Kocjan in Koren sta namreč nabrala kar nekaj dobri izidov, podvig pa je pred dnevi uspel tudi mlademu Kumpu na italijanskih tleh. In če Mugerli šele dodaja olje svoji »mašini«, je Božič svoj stroj očitno naoljil že do te mere, da seje strah v vrste ostalih ekip. Tudi sam ni vedel, da se v njem že skriva zmagovalni instinkt, ki ga je lani takoj zgodaj zaman iskal. »Pred začetkom dirke bi bil zadovoljen, če bi se v eni izmed etap uvrstil med prvih pet. Takih rezultatov še zdaleč nisem pričakoval. To je res super. Očitno sem v zadnjih mesecih dobro treniral. Mogoče je razlog za tako formo tudi v tem, da smo imeli na Primorskem v zadnjem času lepo vreme, kar mi je omogočilo, da sem lahko pridno nabiral še kako potrebne kilometre.«

Letos ponovno nastopa za moštvo, ki je brez ProTour licence in nima ravno težke finančne malhe, a je sezono kljub temu precej ambiciozno zastavilo. Božič je sicer po sezoni 2007 računal na »resnejše« ponudbe, saj je bila lanska bera izjemna, najbolj pa je prav gotovo odmevala generalna zmaga na dirki Po Valoniji. Kar mu je uspelo letos (zgodnji uspeh), je poskušal že lani, vse z upanjem, da bodo to opazile »velike ribe«. Upal je vse do zadnjega, na koncu pa se mu je odpovedala celo lastna ekipa, ki se je po lastniškem prestrukturiranju raje zaslombirala s prekaljenimi mački iz domačih dolin.

»Na treningih sem določene stvari naredil nekoliko drugače in, kot kaže, se mi je to že obrestovalo. Zdi se mi, da sem odpravil nekatere napake, ki sem jih počel v prejšnjih sezonah.«

Spomnimo, da je lani prvič slavil šele junija v Kranju. Vzrok za rani uspeh pa ni našel le v sebi, pač pa tudi v novi sredini in kolesarjih, ki jo zapolnjujejo. “V primerjavi s prejšnjimi leti imam tudi nekaj več izkušenj, vendar pa ima za moj uspeh največ zaslug ekipa. Zadnjo etapo, ki sem jo dobil, smo skupaj startali šele petič, vseeno pa sem imel v odločilnih kilometrih še vedno štiri pomočnike v ospredju, ki so postavili tak vlak, kot da bi se poznali že pet let in ne pet dni. Nad tem sem bil res fasciniran.”

Posebno težko pri pohvalah je dal Marcu Marcatu (ki je bil njegov klubski kolega že v vrstah LPR-ja in o katerem s strani Idrijčana letijo sami superlative) in Steffanu Wesemannnu. “Z Marcom sva dokazala, da sva res dobro pripravljena in da se razumeva, vendar sem navdušen tudi nad Steffenom Wesemannom, ki je zadnji dan tako vlekel, da je skupina pokala po šivih. Bil je res neverjeten.”

V ekipi vlada dobro vzdušje, čeprav so še nedavno nazaj trepetali za pridobitev profesionalno kontinentalne licence. Posledično se je zatikalo tudi pri opremi, zato so tekmovalna kolesa svoje prve obrate dobila šele na tekmi in ne na trenigih, kjer je večina Collstropovcev vozila lanske. Da ni šlo za mačjo dlako pričajo besede Božiča. “Po treh dneh dirkanja sem še vedno iskal pravo pozicijo na kolesu. Pravzaprav se na tem kolesu še zdaj ne počutim tako, kot bi se moral,” kar samo še poveča njegove dosežke s prvih tekmovalnih dni. “Očitno bom letos imel težave s kolesom, saj sem ga moral ob vrnitvi na naše letališče spet kar nekaj časa čakati,” je po prihodu v Slovenijo nekoliko v šali nekoliko zares dejal Božič sedmi sili.

Dotaknil se je še svoje bivše ekipe, za katero pravi, da mu ni žal, da jo je “zapustil”. »Na začetku sem mislil, da bo vse bolj tako, lahko bi rekel kar indijansko, vendar se je izkazalo, da je to super ekipa. Vsaj prvi vtis je zelo dober.« Žal pa se bo morala klub kljub zdravemu moštvenemu duhu še kako boriti na neizprosni cesti in si izboriti skorajda vsako pomembnejše vabilo.
Zato Božič in kompanija niti nimajo izpopolnjenega tekmovalnega rokovnika, saj jim ga bodo sproti zapolnjevali kar organizatorji dirk. Iz seznama pa sta žal že izločeni klasiki Milan-Sanremo in Tirreno-Adriatico, pa tudi Gira si ne obetajo več. »Tam nas zagotovo ne bo. Upam, da bomo lahko vozili belgijske klasike, vendar zaenkrat ne vem še nič. Nekaj več bo znanega v naslednjih dneh.«

Kot vemo pa je vsak dober rezultat pomemben jeziček na tehtnici, na kateri organizatorji »vagajo« komu bo romal wild card. Nekaj uteži je že prispeval prav Božič.

UCI delil ProTour licence
Ker Mednarodna kolesarska zveza (UCI) na noben način ne želi postati organizatorka drugorazrednega tekmovanja (ogrožajo jo »separatisti« v podobi A.S.O. RCS Sport in Unipublic), se je odločila 15 profesionalno kontinentalnim ekipam podeliti t.i. wild carde, s katerimi se bodo te lahko udeležile vseh tekmovanj, ki nosijo oznako ProTour.

»Licence to elit« je podeljena za eno sezono, kriteriji izbire pa so bili sledeči: zgodovina posamezne ekipe in dosežki kolesarjev posamezne ekipe, upoštevanje pravil, transparentnost in ustrezno vodstvo ekipe ter ustrezen boj proti dopingu. »Pogojni aneks« je uvedba bioloških potnih listov in sodelovanje v tem programu, ki je sicer ugledal luč sveta šele v začetku tega leta.

Na našo žalost razpisnih pogojev nista izpolnjevala Cycle Collstrop (Borut Božič) in LPR Brakes (Jure Golčer), zunaj pa je ostal tudi renomirani Barloworld.

Seveda pa spodaj naštete ekipe, ki se ponašajo z wild cardi, še nimajo 100% zagotovljenega nastopa na dirkah ProToura, saj je po odcepitvi A.S.O., RCS Sport in Unipublic zavladala velika diskrecija pri povabilih. Tako dirke niso več »hermetično« zaprte in posledično bodo karavane precej bolj raznovrstne kot smo jih bili vajeni.

Ekipe z UCI-jevim wild cardom: Elk Haus-Simplon (Aut), Team Volksbank (Aut), Landbouwkrediet-Tonissteiner (Bel), Topsport Vlaanderen (Bel), Andalucia-Cajasur (Špa), Karpin Galicia (Špa), Agritubel (Fra), Barloworld (VB), CSF Group Navigare (Irl), Acqua & Sapone-Caffe Mokambo (Ita), Tinkoff Credit Systems (Ita), Skil-Shimano (Niz), BMC Racing Team (ZDA), Slipstream Chipotle - H30 (ZDA) in Serramenti PVC Diquigiovanni-Androni Giocattoli (Ven).

Giro della Provincia di Reggio Calabria
Tudi Italija je že začela s kolesarsko sezono. Prva preizkušnja je potekal skrajno južno, v prstnem delu škornja, kjer zimi niso tako na široko odprta vrata. Na petdnevni preizkušnji je nastopil tudi Jure Golčer (LPR Brakes).

1
Prvo etapo je slavil Gabriele Balducci (Sapone-Caffe Mokambo), ki se je kratko pred tem izkazal že z drugim mestom na dirki GP Etruschi. »Prepričan sem bil, da bom kmalu zmagal. V soboto me je prehitel le Alessandro Petacchi, danes pa sem bil najmočnejši. Zelo dobro se počutim. Rad bi se zahvalil vsem klubskim kolegom, ki so mi pomagali do te zmage,« je dejal zmagovalec etape, ki mu je kot »bonus« pripadlo tudi vodilno mesto v skupnem seštevku.
Jure Golčer je v uvodu končal kot 55.

Rezultati 1 etape:
1. Gabriele Balducci (Ita) Acqua Sapone- Caffè Mokambo
2. Maximiliano Richeze (Arg) CSF Group Navigare
3. Jurij Mitlušenko (Ukr) Amore&Vita-McDonalds
…
55. Jure Golčer (Slo) LPR Brakes

Anže P.

Komentarji

Prazno