II/08. KOLO

Teden sta zaznamovali dirka po Andaluziji (Božič) in Kaliforniji (Brajkovič) ter debata okoli Astane in njene vloge na Touru, ki je vroča bolj, kot takrat, ko je bila "skuhana".

Kosovo sindrom
Tako kot danes Srbija Kosovo plačuje za grehe drugih, analogijo z Balkanom kaže Astana.

Potem, ko so Astanini kolesarji ostali brez Gira in Toura se je obetala revolt in žolčne razprave o pravilnosti odločitve organizatorja. Veliko jih je že izrazilo svoje zgražanje, med njimi tudi Alberto Contador, ki je manifest uprizoril kar tekom dirke, njegov klubski kolega Levi Leipheimer pa je po vzoru Pegana odprl lastno spletno stran (LetLeviRide.com), kjer lahko vsakdo glasuje za njegov nastop.

»Da so afere iz lanskega leta pripravile organizatorje, da Astano izločijo z dirke Po Franciji, je povsem razumljivo,« je bil sprva razumevajoč Johan Bruyneel, a nadaljeval. »Kljub vsemu, letošnja Astana nima nič skupnega z ekipo iz prejšnje sezone. Naredili smo vse, da izboljšamo podobo te ekipe. Kar nekaj drugih ekip je bilo vpletenih v afere in bodo, kljub temu, da v tem času niso zamenjale vodstva, kot smo to storili pri Astani, na Touru brez težav nastopile. Kje je konsistentnost? Ali ne dirka prav s takimi potezami izgublja kredibilnosti.«
Belgijec se je ob tem »spotaknil« tudi ob organizatorje Gira, ki so Astani »odtegnili« povabilo zgolj zato, ker nanj ne bi poslala najmočnejše zasedbe. »S številko ena in številko tri lanskega Toura in z Andreasom Kloednom to zagotovo ne velja več. Mogoče pa bi bili premočni. Sprašujem se, če je prav Astana ena izmed žrtev boja med agencijo A.S.O. in Mednarodno kolesarsko zvezo,« je vidno užaloščen razlagal Bruyneel.

Sedaj bodo morali na novo koncipirati tekmovalni koledar, za kar bo v veliki meri poskrbel športni direktor Alain Gallopin, ki pa bo imel precej težko in nehvaležno delo. »Pravzaprav ne moremo nič storiti. Najbrž se je nemogoče pritožiti na njihovo odločitev. Na ostalih dirkah bomo dokazali, da se nam godi krivica.« Edino svetlo točko v odločitvi organizatorjev vidi v tem, da se je to zgodilo dovolj zgodaj in ne že globoko v sezoni.

Več nebrzdanih čustev- logično saj je Španec- je pokazal Alberto Contador, ki se je že na Majorki izkazal s temperamentnim skandiranjem »Astana na Tour.«
Po dirki se je glava malce ohladila in novinarjem je odgovarjal takole: »Moj glavni cilj sezone je bil ubranitev rumene majice, zdaj pa te možnosti ne bom imel. Tour je dirka, o kateri sem sanjal že kot otrok in v zadnjih tednih nisem niti pomislil, da je kaj takega sploh mogoče, še posebno zato, ker so nam organizatorji še na predstavitvi dirke obljubili, da z našim nastopom ne bo težav. Zdaj bom pogledal v koledar dirk, saj moramo praktično vse spremeniti,« se je še vedno čustveno izpričal 25-letnik in zaključil: »Naslednje leto se bom vrnil na Tour še bolj odločen, da ga spet dobim.«

Direktor dirke po Franciji, Christian Prudhomme, je Contadorju, kot sem pisal že v prejšnjem kolu, ponudil recept za participacijo že letos, a je Španec ponujeno kuho odločno zavrnil. »Nočem prestopiti v ekipo, ki mi na dirkah ne bi mogla pomagati. Zato bi se rad zahvalil sponzorjem, ki nam stojijo ob strani, bojim pa se, da bodo nekateri vseeno odšli, prav zaradi tega dogodka.« Posledično je ostal tudi brez Pariz-Nice, kjer bo žezlo prav tako moral predati brez znakov borbe.

Bližnji dirkosled Contadorja: dirka Po Murciji, Castilla y Leon in dirka Po Baskiji. »Potem bom počival in šel na priprave v Alpe in Pireneje.« Te bodo ključne za nastop na OI v Pekingu in Vuelti, ki sta po sili razmer postala glavna cilja sezone. Vuelta mu je že danes izrekla dobrodošlico, organizator, ki mu predseduje Victor Cordero, pa je dejal: »Contador si zasluži biti na vseh dirkah. Zame je prav on kolesar prihodnosti.«
Odločitve A.S.O. se je dotaknil tudi španski minister za šport, Jaime Lissavetzky. »Postaviti bi morali določena pravila. Če Contador lahko vozi Vuelto in ne Toura, potem je tukaj nekaj narobe, tako kot je narobe, če UCI meni, da je Astana primerna ekipa, ASO pa po drugi strani meni, da ni.«
Analogija z ZN-EU?

Ker pa Astana nista samo Bruyneel in Contador, poglejmo, kaj pravita še dva vidna akterja kazahstanskega moštva in nekaj zunanjih gledalcev (citati so povzeti po Žurnal24).
Levi Leipheimer: »Šokiran sem in obenem močno razočaran. Ne razumem, zakaj nam ne dovolijo, da bi nastopili in branili Contadorjevo zmago iz lanskega leta. To ekipo sem izbral, ker sem hotel postati član nove, prenovljene Astane. Kljub vsemu se bomo skupaj z moštvenimi kolegi borili, veliko mi pomenijo že številne spodbudne besede, ki se jih bil deležen v zadnjem času.«
Na konferenci, ki jo je sklical v ta namen, je izrečeno več ali manj ponovil, le da je misli ovil v druge besede: »Najprej bi rad povedal, da sem zelo žalosten zaradi preteklih dogodkov. Ne morem govoriti v imenu organizacije A.S.O., ne vem kaj se jim plete po glavi. Vem, kar sem prebral v časopisih. Vem tudi, da je Contador ponudil organizatorjem svoj DNK vzorec, da ga testirajo s krvjo, ki so jo preiskovalci zasegli v aferi Puerto. Ne vem kaj lahko še naša ekipa in on storimo, da dokažemo, da nismo vpleteni v to grdo igro. Glavni razlog, da sem podpisal pogodbo s to ekipo je, ker v tej ekipi vidim bivšo ekipo Discovery Channel z novim sponzorjem. Zato se ne morem spomniti razloga, da nas A.S.O. ne bi povabil na Tour. Zelo smo zbegani, ker nikjer ni pravil, po katerih bi se vabilo ekipe na dirke. Delujejo po principu, ker vas ne maramo, vas nočemo na startu dirke.«

Andreas Kloeden: »Tega res ne razumem. Lani sem prestal pet ali šest nenapovedanih dopinških kontrol, vse analize so bile negativne. Zdaj pa plačujem za grehe ostalih kolesarjev. Novo vodstvo Astane je v zadnjem čas naredilo vse, da bi moštvu povrnilo ugled. Škoda, da mora za to, da si Tour povrne ugled, plačati ekipa, ki z lansko nima praktično nič skupnega, razen sponzorja. Seveda je še kar nekaj dobrih dirk, na katere se bomo morali osredotočiti in se na tak način boriti proti dopingu v kolesarstvu.«

Hendrik Redant (iz moštva Silence-Lotto): »Zagotovo jim je težko, saj vem, da je Bruyneel storil veliko, da je prečistil ekipo. Najbrž je težko, da je bilo toliko narejenega za prazen nič, predvsem zato, ker so vse stavili prav na Tour. Za nas je to vsekakor pozitivno, saj je Cadel Evans izgubili dva največja konkurenta za zmago na Touru, obenem pa se bojim, da bo zdaj vse breme nadziranja dirke padlo na naša ramena, kar spet ni dobro.«

Pat McQuaid (predsednik UCI): »Ta odločitev me še zdaleč ni presenetila, vendar je kljub vsemu ne morem sprejeti, ker je ne razumem. Z razlogi, zakaj je A.S.O. izključil Astano se ne strinjam, saj so se pri moštvu na vse načine trudili popraviti napake iz preteklosti. Ta ekipa je dobila licenco, kar pomeni, da zadovoljuje športne, etične in finančne kriterije.«
Nekaj dni kasneje je dejal, da bo postopal v skladu s svojimi pristojnostmi in skušal Contadorja spraviti na Tour branit lansko zmago. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo lahko Alberto Contador in njegova ekipa branila zmago na dirki po Franciji. Bila bi resnična tragedija, če Contador ne bi imel možnosti braniti zmage. Odločitev organizatorjev, ki se na ta šport ne spoznajo, je preprosto nepravična.«

Na epilog pripada dirk so že odgovorili tudi glavni sponzorji Astane, ki so v en glas zatrdili, da klubu stojijo ob strani še naprej. S kazahstanskimi funkcionarji se je sestal Bruyneel in po sestanku dejal: »Zelo ponosno lahko povem, da imamo še vedno brez pogojno podporo s strani kazahstanskih sponzorjev in premierja Daniala Akhmetova.« Astani pa gre v prid še eno, izredno močno dejstvo. Ima moralno podporo in simpatijo gledalcev, ki s skandiranji in transparenti na dirkah kjer tekmuje izkazujejo nestrinjanje z A.S.O. Nazadnje je bilo tako v Kaliforniji.

Dirka po Andaluziji
Odvila se je petdnevna, že 54. izvedba kolesarske dirke po španski Andaluziji, ki jo je lani dobil Oscar Freire.

1
Za uvod so španske ceste ponudile ravninsko etapo, ki sta jo najbolje unovčila ubežnika (Clement Lhotellerie in Jose Antonio Lopez Gil), saj sta v cilj prišla več kot tri minute pred glavnino. Etapa je postregla z neprijaznim vremenom, saj je ves čas deževalo, zaznamoval pa ga je predvsem oljni madež, ki je veliko število kolesarjev nepričakovano »položil« na tla. Med njimi je bil tudi edini slovenski predstavnik Borut Božič. K sreči je poškodbe občutilo zgolj njegovo kolo, ki ga je hitro zamenjal z rezervnim in nadaljeval z dirko.
Padec glavnine, ki se je ob tem za nekaj časa popolnoma ustavila, je bil še dodatna voda na mlin ubežnikoma, ki sta »darilo« narave znana izkoristiti. Interni dvoboj je dobil Lopez Gil, Božič je končal kot 41.

Rezultati 1. etape, Benahavis-Alora (123,4 km):
1. Jose Antonio Lopez Gil (Špa) Andalucía-Cajasur 3;05:55
2. Clement Lhotellerie (Fra) Skil-Shimano +0:09
3. Pablo Lastras Garcia (Špa) Caisse d'Epargne 1:51

41. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop vsi isti čas

2
Že druga etapa ni pustila dihati, saj je imela profil zob morskega psa (trije gorski cilji). Mojstrstvo je pokazal aktualni zmagovalec ProToura, Cadel Evans, ki je premagal domačina Mikela Astarlozo in Juana Manuela Garateja.
Božič tokrat po vrhunski uvrstitvi ni imel možnosti poseči, a je bil z rezultatom kljub precej obilnemu zaostanku dokaj zadovoljen. »Preživel sem, toda etapa je bila težja kot sem pričakoval. Že na prvem klancu je nastalo nekaj skupin. Nato smo ves dan v ozadju bežali pred časovno zaporo. K sreči nas je bilo veliko. Vse me še boli od včerajšnjega padca. Jutri bo verjetno še težja etapa, saj večina klancev ni vrisanih v profil etape.«

Majico vodilnega je zavoljo prve etape obdržal član ubežne dvojice. Le da je iz ramen Lopeza Gila romala na ramena Lhotellerieja.

Rezultati 2. etape, Torrox Costa-La Zubia, 176,2 km:
1. Cadel Evans (Aus) Silence-Lotto 4;47:31
2. Mikel Astarloza (Špa) Euskaltel-Euskadi +0:04
3. Juan Manuel Garate (Špa) Quick.Step 0:09

46. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop 18:47

Skupni vrstni red po 2. etapi:
1. Clement Lhotellerie (Fra) Skil-Shimano 7;54:41
2. Pablo Lastras (Špa) Caisse d'Epargne +0:51
3. Cadel Evans (Aus) Silence-Lotto 2:23

50. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop 21:10

3
Najtežjo etapo je sebi v prid kar malce presenetljivo odločil Alessandro Petacchi. Presenetljivo zato, ker je bila trasa izredno »našpičena« in je vsebovala kar pet gorskih ciljev.

»Že takoj od štarta je ekipa Skil-Shimano prevzela delo v ospredju ter narekovala tempo za Clementa Lhotelleriea, ki je bil v rumeni majici vodilnega. Takoj so se pričeli napadi kolesarjev ekipe Caisse d'Epargne, ki so želeli na prvo mesto spraviti Lastrasa. Odločilni napad jim je uspel na zadnjem kratkem klancu 15 kilometrov do cilja,« je etapo opisal Borut Božič. Na tem odseku je nosilec rumene majice rahlo zaostal in Caisse d'Epargne ni rabil dolgo, da je trenutek šibkosti vodilnega izkoristil za uničujoči napad. Lhotellerie je izgubil stik in pobegle mase v nadaljevanju ni več ujel. Podobnih težav pa ni imel Ale-Jet, ki v šprintu ni imel resnega tekmeca. Še najbližje sta mu bila rojaka Viscontini in Ricco.

Božič že kar pregovorno ni imel sreče s kolesom: »Odlično sem se počutil. Etapa je bila težka, a sem bil vseskozi z najboljšimi. Žal me je v zaključku etape izdalo kolo. Imel sem težave z verigo in sem moral vzeti rezervno kolo od uradnega opremljevalca na dirki. Svoje kolo sem uničil že pri padcu v prvi etapi, tako da sem dirkal s svojo rezervo. Ko so mi le to popravili, sem še enkrat menjal kolo in žal ujel prvo skupino tik pred odločilnim klancem. Ostal sem v skupini z rumeno majico in jasno mi je bilo, da je moj 'vlak odpeljal'. Tako meni kot sotekmovalcem, ki so me počakali, ni bilo vseeno izgubljene priložnosti. Vendar v tem trenutku ne moremo nič, saj imamo opremo kot jo imamo,« je v precej žalostnem tonu dejal Božič.

Rezultati 3. etape, Otura-Jaen (175 km):
1. Alessandro Petacchi (Ita) Milram 4;29:37
2. Giovanni Visconti (Ita) Quick.Step
3. Riccardo Ricco (Ita) Saunier Duval-Scott

56. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop +2:02

Skupni vrstni red po 3. etapi:
1. Pablo Lastras (Špa) Caisse d'Epargne 12;25:09
2. Clement Lhotellerie (Fra) Skil-Shimano +0:48
3. Cadel Evans (Aus) Silence-Lotto 1:32

4
Tudi v četrti etapi je bil najhitrejši Alessandro Petacchi, ki je kot edini prečkal cilj pred Borutom Božičem, ki je še enkrat več dokazal, da sodi v elitni krog šprinterjev.

Etapa sicer ni bila tako razgibana kot prejšnja, kljub temu pa so morali kolesarji oddelati klanec 3. kategorije in »povoziti« kar nekaj »grbin«. Ubežnikom se ni izšlo, saj so potek zadaj nadzirali Milramovci in Quick.Stepovci, ki so do potankosti izračunali lov. Peterica ubežnikov je bila ujet vsega 2 kilometra pred ciljem.

V masovnem šprintu je kot rečeno najdaljšo potegnil Ale-Jet, kar je bila zanj že tretja zmaga letos in 145. sploh.  Božič je po prihodu v cilj povedal: »Nisem mogel premagati Petacchija. V boju za položaj pred ciljnim šprintom ni veliko manjkalo, da bi šprint pričel tik za njim. S tem sem avtomatično izgubil možnost, da bi iz šprinta izvlekel kaj več kot drugo mesto. Sicer pa nisem razočaran s tem, da me je premagal Petacchi, ki ga zelo cenim. Nisem zdrav, saj smo se včeraj zastrupili s hrano. Imam vročino in boli me želodec, tako da ne vem, kako bo jutri.«

Karavana se lahko samo boji, ko bo Božič 100%, kar vključuje tudi njegovo kolo, ki je v zadnjem času prevzelo vlogo trojanskega konjička.

Rezultati 4. etape, La Guardie de Jaen-Ecija (173 km):
1. Petacchi Alessandro (Ita) Milram 4;18:46
2. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop
3. Sebastian Siedler (Nem) Skil-Shimano

Skupni vrstni red po 4. etapi:
1. Pablo Lastras (Špa) Caisse d'Epargne 16;43:55
2. Clement Lhotellerie (Fra) Skil-Shimano +0:48
3. Cadel Evans (Aus) Silence-Lotto 1:32

51. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop 22:21

5
S peto etapo je padel zastor nad 54. dirko Po Andaluziji, ki je okronala novega zmagovalca, Pabla Lastrasa Garcio (Caisse d'Epargne). Španec je izredno »redkemu« mozaiku zmag, ki jih sestavljajo tiste iz Gira (zmago je bil z Murnom leta 2001 v Gorici), Toura in Vuelte, pridodal še 13. v karieri.
A soja luči se je tudi v zadnji etapi naužil Alessandro Petacchi, ki mu v šprintu še enkrat več ni bil kos prav nihče.

Boruta Božiča tokrat ni bilo na štartu, saj je zaradi zastrupitve s hrano preteklo noč namesto v hotelski sobi, preživel v bolniški. »Zvečer sem moral v bolnišnico. Bruhal sem ter imel krče v želodcu. Nič nisem jedel. Bilo je hudo. Kljub temu, da se bolje počutim, nima smisla, da štartam zadnjo etapo. Sedaj se moram pozdraviti, saj že 1. marca vozim dirko Omloop Het Volk v Belgiji.«

Etapa, ki je bila po profilu pisana poklicu šprinterja, ki ga opravlja tudi Božič, sicer ni postregla s presenetljivim. Glavnina je ubežnike ujela dekado kilometrov pred ciljem in v sami konici se je nožni dinamit najbolj vžgal Ale-Jetu, ki je s tem dosegel že četrto zmago v letošnji sezoni in tretjo na tej dirki.

Rezultati 5. etape, Antequera-Cordoba (155 km):
1. Alessandro Petacchi (Ita) Milram 3;49:20
2. Denis Flahaut (Fra) Saunier Duval-Scott
3. Sebastian Siedler (Nem) Skil-Shimano

Končni vrstni red:
1. Pablo Lastras (Špa) Caisse d'Epargne 20;33:15
2. Clement Lhotellerie (Fra) Skil-Shimano +0:48
3. Cadel Evans (Aus) Silence-Lotto 1:32

Dirka po Kaliforniji (2. HC)

Prolog
Iz nedelje na ponedeljek se je v Kaliforniji s prologom začela istoimenska dirka, kjer je kar mrgolelo slovitih imen. Na njej smo imeli Slovenci enega predstavnika, Janeza Brajkoviča, ki v samem uvodu ni razmetaval z atomi moči in posledično zasedel zanj skromno 68. mesto. Čeprav cilji Belokranjca niso bili ambiciozni in usmerjeni predvsem v pomoč Leviju Leipheimerju, je bila dirka dober test po težkih in večtedenskih pripravah onstran Atlantika (nazadnje v Novi Mehiki).

Zmagovalec prologa je postal Švicar Fabian Cancellara (CSC), ki je s 3,4 kilometra dolgo traso opravil 21 sekund hitreje (razvijal je povprečna hitrost nekaj čez 50 km/h) kot naš matador in s tem postal prvi Neameričan v majici vodilnega. Brajkoviča je prehitel tudi “osiveli” Mario Cipollini.

»Nisem bil živčen zaradi moje pripravljenosti. Živčen se bil zaradi prvega starta v letošnjemu letu. Dirka po Kaliforniji je res prečudovita,« je dejal Švicar, ki je za štiri sekunde ugnal Angleža Bradleyja Wigginsa (Team High Road) in še za sekundo več prvega domačina, Tylerja Farraro. Lanski zmagovalec Kalifornije, Leipheimer, je bil četrti, s šestimi sekundami zaostanka.

Bjarne Riis, direktor CSC-ja, je na račun Cancellare po prologu stresel številne pohvale. »Na zmagovalnem odru so trije kolesarji ekip, katere imamo najbolj strog antidoping program. To nam jasno kaže, da lahko čisti kolesarji zmagujejo dirke. Moji kolesarji so najboljši na svetu in lahko vozijo na takšnem nivoju s svojimi naravnimi sposobnostmi.«

Rezultati prologa, Palo Alto (3,4 km):
1. Fabian Cancellara (Švi) Team CSC 3;51:21
2. Bradley Wiggins (VB) High Road +0:04
3. Tyler Farrar (ZDA) Slipstream Chipotle 0:05

1
S prvo etapo se je nadaljevala dirka po Kaliforniji. Kot v prologu je tudi tokrat smetano polizala danska ekipa CSC. Fabiana Cancellaro je na zmagovalnem odru zamenjal Argentinec Juan Jose Haedo. »Lepo je zmagati tu v Santa Rosi, posebno zato ker je na startu kar nekaj odličnih šprinterjev. Imel sem res veliko pomoč ekipe, posebej Fabiana Cancellare,« se je klubskim kolegom po zmagi poklonil Haedo.
Slednji si je šprinterske preizkušnje te razmeroma mlade dirke dobesedno prisvojil, saj je slavil na petih od enajstih, kolikor se jih je zvrstilo v treh letih.

Sicer pa je še v samih izdihljajih etape kazalo, da bodo CSC-ju slekli majico vodilnega, saj si je Tyler Farrar na vmesnih šprintih pridobil tri bonifikacijske sekunde in Švicarjevo prednost stopil na vsega dve sekundi. »Videl sem, da sta Cavendish in Farrar šprintala in mene ni bilo zraven, ker se nisem počutil tako dobro. Proti koncu dirke smo se osredotočili samo na ciljni šprint. To, da je Haedo zmagal, jaz pa sem obdržal majico vodilnega na dirki je fantastično,« je olajšan dejal Cancellara. V poplavi odličnih šprinterjev naloga Farrare še zdaleč ni bila lahka. Račun se na koncu tudi ni razpletel po njegovih željah.

Drugo mesto, za Haedo, je zasedel bivši svetovni prvak med mlajšimi člani Gerald Ciolek, tretjega pa se je razveselil Heinrich Haussler.

Branilec naslova Levi Leipheimer ni igral vidne vloge v šprintu, a se je vseeno prebil na četrto mesto v skupnem seštevku. Janez Brajkovič je prekolesaril traso kot 29.

Rezultati 1. etape, Sausalito-Santa Rosa (156 km):
1. Juan Jose Haedo (Arg) Team CSC 4;03:29
2. Gerald Ciolek (Nem) High Road
3. Heinrich Haussler (Nem) Gerolsteiner

2
Tudi druga etapa je doživela epilog prve- šprint. »Kratkovlada« CSC-ja je padla in nasledstvo v obliki duumvirata je pripadlo Tomu Boonenu v dresu Quick.Stepa in Tylerju Farrari iz Slipstream Chipotle. Prvi je dobil etapo, drugo pa rumeno majico.

Vreme je bilo tokrat za kolesarje sila neprijetno, saj so nizke temperature začinile še dežne kaplje, zato je bilo ubežniku Scottu Nydamu »v osami« še toliko težje. Lahko bi vlekli celo analogije z belgijskimi klasikami, zato konči zmagovalec ni nikakršno presenečenje.
Ker se je pobeg Nydama izjalovil, je bil pričakovan živčen zaključek v Sacramentu, kjer so se se »postrojili« trije 3,6 kilometra dolgi krogi. Veliko kreativnosti v taktiki so pokazali kolesarji ekipe High Road, ki bi jim skorajda uspela diverzija. Šprint so namreč pripravljali Cioleku (na to so računali tudi tekmeci), a je slednji za Markom Cavendishem, zadnjim v ameriškem »vlaku«, namenoma upočasnil in naredil luknjo, ki se je v hipu raztegnila na nevarnih trideset metrov. Na žalost High Roada je bil dovolj oprezen Tom Boonen, ki je promptno prestavil v najvišjo prestavo in izšlo se mu je za las. S tem je Belgijec dosegel že peto zmago v tej sezoni. »Bilo je zelo nevarno, zaradi vremena. Želel sem počakati na zadnje metre, ampak Cipollini je mimo sebe spustil Marka Cavendisha. Nisem prepričan zakaj. Dvesto metrov pred ciljem je bil Mark trideset metrov pred menoj. Potem sem začel šprintati. Ujel sem ga pred ciljno črto, ravno pravi čas.«

Upehanosti klub groznim pogojem ni pokazal Mario Cipollini, ki se je izkazal s 3. mestom in verjetno že zasejal precejšnjo nervozo med mlajše šprinterje.
Po etapi ni mogel navdušenja skrivati niti domačin Tyler Farrar, ki si je zavoljo bonifikacij oblekel že prejšnjo etapo naskakovano rumeno majico vodilnega. »Danes se je izteklo tako kot sem upal in želel. Če bi bilo v pobegu več tekmovalcev, ki bi si prikolesarili bonus sekunde, bi morala moja ekipa lovite ubežnike. Tako pa je pobegnil samo en kolesar in nismo imeli večjih težav.«

Brajkovič je končal v času zmagovalca kot 61.

Rezultati 2. etape, Santa Rosa-Sacramento (187,2 km):
1. Tom Boonen (Bel) Quick.Step 5;09:35
2. Heinrich Haussler (Nem) Gerolsteiner
3. Mario Cipollini (Ita) Rock Racing

Skupni vrstni red po 2. etapi:
1. Tyler Farrar (ZDA) Slipstream Chipotle 9;16:54
2. Fabian Cancellara (Švi) Team CSC +0:01
3. Tom Boonen (Bel) Quick.Step 0:04

3
Prva gorska etapa je dala prve odgovore, kdo bo lahko računal na skupni uspeh na dirki po Kaliforniji. Etapo je slavil Robert Gesink (Rabobank), rumeno majico pa si je nadel njen »stari znanec« Levi Leipheimer (Astana).

Trasa je servirala štiri gorske cilje in ponovno nič kaj prijetno vreme. Svojo srečo so poskušali ubežniki, ki kljub služnosti niso kapitalizirali vloženega truda. Še dan prej prešerno razpoložen mladec Tyler Farrara je že naslednji dan kapituliral. V to ga je, tik pred vzponom na najvišji vrh etape, Mount Hamilton, po kasnejši razlagi prisilila zastrupitev s hrano.

Glavnina je »po zaslugi« peklenskega tempa Astane tokom etape počasi a vztrajno »trohnela« in je potem, ko je bil ujet še zadnji ubežnik, na pročelju zavoljo tega ostalo vsega šestnajst kolesarjev. Med njimi je bil tudi Janez Brajkovič, ki se je držal najboljših vse do vrha, ki mu je sledil 18-kilometrski spust. Na sporedu je bil nato le še finalni vzpon na Sierra Road, ki ga je imel s pobegom že na spustu namen začeti sam George Hincapie. Brajkovič je bil vključno še s četverico Astane zadolžen, da vleče prvo violino Leipheimerja. Ego je dal na »off« in vse stavil na svojega kolega. Do pričetka zadnjega vzpona je šestnajsterico ujelo še osem kolesarjev, a za večino je bil trenutek, ko se je cesta zakrivila zopet navzgor, to le uvod v »labodji spev« zmage.
Nabor protagonistov za skalp se je skrčil na vsega Rubiero, Hornerja, Leipheimerja, Gesinka, Ardilo, Peno in Zabriskija. Na samem vrhu sta bila v ospredju le še Leipheimer in Gesink, ki sta v nadaljnjih 20 kilometrih več ali manj vožnje navzdol in z naskokom 45 sekund odbila napade iz ozadja in si na koncu sama izmerila moči. Nekaj več atomov moči je izkazal Gesink.

»Bila je izjemno težka etapa. Na vrhu zadnjega vzpona sva imela z Gesinkom minuto prednosti, kar je zelo malo. Do cilja je sledil zelo dolg spust, kjer te zasledovalci zlahka ulovijo. Gesink je bil odličen. Pred etapo sva govorila in delo je res opravil odlično. Sedaj imam dvanajst sekund prednosti, in mislim, da je bilo vredno,« je opisal dogajanje edini, ki je na zadnjem vzponu lahko ostal na kolesu Nizozemca. Slednji je po zmagi dejal: »Ko postaneš profesionalni kolesar štejejo samo zmage. Zmagal sem že etapo na dirki po Belgiji, vendar mi je današnja etapa pomembnejša. Tekmovalci so tu boljši in profil dirke je težji. Načrtoval sem pobegniti skupaj z Levijem, če bi nas bilo v pobegu več, bi imel zelo malo možnosti za zmago, saj nisem šprinter. Levi in jaz sva kričala eden na drugega, da bi poganjala pedala še hitreje in še močneje,« je dramo pred ciljem opisal član Rabobanka.

Rezultati 3. etape, Modesto-San Jose (152 km):
1. Robert Gesink (Niz) Rabobank 4;28:29
2. Levi Leipheimer (ZDA) Astana
3. Jurgen Vandewalle (Bel) Quick.Step +0:19

25. Janez Brajkovič (Slo) Astana 4:20

Skupni vrstni red po 3. etapi:
1. Levi Leipheimer (ZDA) Astana 13;45:30
2. Fabian Cancellara (Švi) Team CSC +0:13
3. Robert Gesink (Niz) Rabobank 0:15

21. Janez Brajkovič (Slo) Astana 4:35

4
Kolesarji so v četrti etapi oddelali skorajda polen delovni čas. Najdaljša v kalifornijski seriji (217 km) jih je namreč stala okoli sedem ur vrtenja v izredno težkih razmerah (dež, veter in hlad). Najslajše se je po koncu smejal eden od ubežnikov, Dominique Rollin (Toyota-United), Levi Leipheimer pa se nad ubranitvijo rumene majice tudi ni imel za pritoževati.

Enajsterica pobeglih je v cilj prišla pred glavnina, a za skupni seštevek nikoli ni bila nevarna, saj je potek zadaj zanesljivo, a z veliko muk nadzorovala Astana. Vidna vloga je pripadla tudi Janezu Brajkoviču, ki je kapetanu skrbno čuval rumeno majico. Naloga pa še zdaleč ni bila lahka, ne samo zaradi pogojev, pač pa zato, ker je ubežni in složni enajsterici parirala le peterica Astane (ostala glavnina se je »šlepala«), ki ji je »nostromo« Leipheimer po koncu izkazal vso čast im slavo: »Moji fantje so danes resnično garali. Na tej dirki smo imeli tri leta lepega in sončnega vremena. Danes pa je bilo slabega vremena za vsa tri leta skupaj. Mislim, da je bil današnji dan eden izmed najhujših, ki sem jih preživel na kolesu. Ubežnikov nismo hoteli loviti. Ekipa CSC je poizkušala, vendar zaman.«
Trdo delo je terjalo davek pri Brajkoviču, ki na cilju ni bil med prvimi.

Potek na pročelju je do 20 kilometrov pred ciljem potekal »vzajemno«. Tedaj pa se je Rolling odločil za napad in tempu so »podlegli« prav vsi. Nadaljnji razpad sistema sta povzročila Hincapie in Camano, ki sta dovolj hitro uvidela, da se jim glavnina usodno približuje. Imela sta prav in nista delila usode preostale osmerice, ki so bili do cilja ujeti.
»Dvajset kilometrov sem prevozil sam, v teh težkih razmerah. To je najtežja zmaga, kar sem jih dosegel. Današnji cilj je bil, da sem v pobegu. Videl sem, kako so ostali utrujeni. Jaz pa sem se počutil naravnost fantastično,« je dejal do ušes nasmejani zmagovalec.
Hincapie se je pridušal nad vremenom, poklone pa naslovil na Rollinga: »Pogoji so bili obupni. Veter v prsi cel dan, mrzlo in res močni sunki vetra. Zelo sem navdušen nad vožnjo Rollina. Ko sem bil jaz njegovih let, sem tudi na takšnih dirkah poizkušal nemogoče. Njemu je to danes uspelo.«

Rezultati 4. etape:
1. Dominique Rollin (Kan) Toyota-United Pro 6;56:08
2. George Hincapie (ZDA) High Road +0:18
3. Iker Camano (Špa) Saunier Duval-Scott isti čas

81. Janez Brajkovič (Slo) Astana 6:32

Skupni vrstni red po 4. etapi:
1. Levi Leipheimer (ZDA) Astana 20;44:06
2. Fabian Cancellara (Švi) Team CSC +0:13
3. Robert Gesink (Niz) Rabobank 0:15

28. Janez Brajkovič (Slo) Astana 8:39

5
Levi Leipheimer je z zmago v 24-kilometrov dolgem kronometru (slavil je že lani) naredil gromozanski korak k ubranitvi zmage na dirki Po Kaliforniji, njegov prvi pomočnik Janez Brajkovič pa je v močni konkurenci zasedel zavidljivo sedmo mesto (1:19 sekund zaostanka).

»Vse kar lahko rečem je, da sem motiviran tako, kot sem bil lansko leto. To, da sem branilec rumene majice in tudi trenutno vodilni na dirki, mi resnično pomeni veliko. Mislim, da sem danes odpeljal enega najboljših kronometrov,« je dejal Američan kmalu po prihodu v cilj, a priznal, da ga je pred štartom žrl dvom. »Bil sem živčen, saj sem dvomil v zmago. A zmeraj, ko sem podvomil, sem si rekel, na cesto grem zato, da bom naredil najboljše. Vem da ne bo lahko, a boril se bom, saj smo sem prišli, da nekaj dokažemo. Proti koncu preizkušnje, ko sem dal že res vse od sebe, sem kar postrani gledal.«

Drugo mesto je zasedel David Millar, aktualni britanski prvak v tej disciplini, ki se je z odlično vožnjo povzpel tudi po generalni lestvici in je pristal tik pod Leipheimerjem (iz 20. na 2. mesto). V cilju je dejal, da je odpravil napake s prologa: »Tam sem naredil napako. Začel sem prepočasi in bal sem se, da bom enako storil danes. Začel sem res močno in zdržal do konca. Zelo sem zadovoljen s svojo predstavo.«
Za njima je, z nekaj manj kot 32 minutami, v cilj pripeljal Christian Vandevelde, sicer klubski kolega Britanca, in si s tem rezerviral mesto tik pod vrh v skupni razvrstitvi. Nasprotno od Millarja je šel s komentarjem nekoliko v drugo smer, a ga vseeno obdal z besedami na lastno vožnjo. »Danes sem presenetil samega sebe. Pričakoval sem zmago Cancellare. Tu vsako leto izboljšujem čas na kronometru. Pred dirko sem vedel, da moram voziti hitro, saj sem v dobri formi.«

Prvi favorit, Fabian Cancellara, se nad zaostankom ni pretirano pridušal. »Res je, sem svetovni prvak, vendar brez posebne priprave ne morem konkurirati ostalim fantom tukaj, ki imajo to dirko za cilj sezone. Zame je cilj sezone dirka po Švici in takrat bom hiter. Trenutno imam v glavi dirko po Flandriji in Paris- Roubaix.«

Rezultati 5. etape:
1. Levi Leipheimer 30.47
2. David Millar + 0.29
3. Christian Vandevelde + 0.45

7. Janez Brajkovič + 1.19

6
Šesta etapa ni premešala kart na vrhu, saj je razmeroma nerazgibano etapo zaznamoval skupinski šprint. Vendar zmage ni požel najhitrejši, Mark Cavendish (Team High Road), saj je bil po koncu kaznovan. To pa ni bil posledica »vijuganja« v samem šprintu, pač pa vožnja v zavetrju avtomobila, katere se je poslužil po padcu osem kilometrov pred ciljem, ki ga je stal zaostanka in zamenjave kolesa. Tako so zmagovalca odločili za zeleno mizo (mimogrede, tam se je odločala tudi zmaga v prvi lanski etapi), saj je Britanec dobil 20-sekundni pribitek.
Etapa je po sodniški odločitvi tako pripadla Lucianu Pagliariniju iz Brazilije (Saunier Duval), Brajkovič je končal kot 44., njegov šef pa ohranil nedotaknjeno distanco do tekmecev.

»Žal mi je za Cavendisha. Vendar menim, da sodniki niso naredili napake, ko so ga kaznovali. V cilj sem prišel kot drugi, vendar sem zmagal,« je zadrego, v kateri se je nehote znašel, opisal »drugouvrščeni zmagovalec«.

Seveda o odločitvi sodnika niso bili edini pri Team High Roadu. Mark je bil sila besen. »Menim, da sem zmagovalec te etape. Ali me zafrkavate? Kako neumna pravila,« se je v afektu pridušal na odločitev.

7
Enotedenska kalifornijska epopeja je zaokrožila svojo pot. Lansko zmago je v velikem slogu ubranil Levi Leipheimer, zadnjo etapo pa dobil legenda George Hincapie.

»Izredno sem ponosen na sebe in moštvene kolege. Ta dirka je zame nekaj posebnega. Poteka v moji državi, konkurenca je fenomenalna. Zvezdniki, kot so Cipollini, Millar, Cancellara, Bettini, Freire, Boonen, Hincapie in še kdo, dirko naredijo posebno. Resnično bi se zahvalil svojim pomočnikom, bili so enkratni. V tako težkih razmerah, kot so bile letos, mrazu, dežju, so odlično opravilo delo, ki si ga nihče ne želi,« je na dušo “soigralcem” popihal Leipheimer.

Brajkovičev nastop lahko označimo kot vrhunski. In to ne samo v vlogi pomočnika. Da se je dobro izučil poklica kronometrista je dokazal s sedmim mestom v vožnji na čas, kjer je njegov krmar zadal smrtni udarec konkurenci. Generalno se je zasidral na 27. mestu, z 12 minutami in dvema sekundama zaostanka. Dvominutni pribitek si je zavoljo prepričanosti v ubranitev naslova Levija privoščil v zadnji etapi proti koncu.
Po številnih poskusih je zmaga tokrat vendarle pripadla tudi Team High Roadu, ki se jo je skušal polastiti tekom celega tedna, zares pa jim je uspelo šele v samem zaključku, čeprav so, vključujoč včerajšnjo etapo, pravzaprav slavili dve.

»Danes smo bili izredno motivirani. Pasadena je naš novi dom, zato smo si v njej neskončno želeli zmage. Pa še maščevati smo se hoteli za včeraj, ko je bil v sprintu najhitrejši naš Mark Cavendish, a je dobil kazenski pribitek in ostal brez zmage,« je dodatne moči in motivacijo pojasnil Hincapie.

Ekstremno kolesarstvo še z druge plati
Avstralski kolesar, ki sliši na ime Markus Stoeckl- Max, znan tudi kot Herkules, je na gorovju La Parvi (Čile) lani septembra (14.) dosegel nov svetovni hitrostni rekord v spustu z gorskim kolesom. Za traso si je izbral 1,6 kilometra dolgo strmino in na njej razvil 210,4 km/h! Pred časom je izšel video posnetek tega drznega podviga, s katerim je za 23 km/h zrušil lastni, osem let stari rekord.

Oglej si vožnjo: Hitrostni rekord

Absolutni rekord s kolesom (prototip) sicer drži Eric Barones (222 km/h).

Politika pristavila svojo besedo
V odvijanje klobčiča, v katerega se je zavila Astana, se je nazadnje vključila tudi politika. Španski politik Mariano Rajoy je namreč na francoskega hollywoodskega predsednika Nicolasa Sarcozyja naslovil pismo, v katerem ga naproša za pomoč pri lobiranju za Astano pri organizatorjih Toura. »Profesionalca, starega 25 let, ki bo na tako visokem nivoju tekmovanja zdržal le še nekaj let, ne smemo izključiti iz dirke takšnega kalibra,« je svoj apel obrazložil Španec.

S tem se pridružil falangi tistih, ki ostro protestirajo proti odločitvi A.S.O. Prvi v vrsti je gotovo Pat McQuid, predsednik UCI.

Trofeja ZSŠDI
Združenje slovenskih športnih društev prihodnjo nedeljo, 2. marca, v Furlaniji-Julijski krajini z 32. mednarodno kolesarsko dirko za Trofejo ZSŠDI začenja kolesarsko sezono v Italiji.

Dirko, ki je na seznamu mednarodnih dirk Evropa Tour, prireja KK Adria iz Lonjerja in po napovedih obeta veliko neprofesionalnih udeležencev iz Češke, Avstrije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Slovaške, Italije, Hrvaške in Srbije.

Ob tem bo potekal tudi boj med profesionalnimi ekipami. Na štartu jih bo 25 s 196 tekmovalci.

Kot lani bo tudi v letošnjem letu dirka krožna, saj se je lanska izvedba izkazala kot pozitivna.




Anže P.
Komentarji
AndrejD, 26.02.2008
Ekstremno kolesarstvo še z druge plati
Ne prepisovat z Žurnala ... to je bilo lani poleti, zdaj so naredili film. In to ni absolutni hitrostni rekord, le rekord na serijskem kolesu.