Domov Iskanje Oglaševanje Kontakt Uredništvo

E-novice Seznam uporabnikov Pošlji vsebino

Geslo:
Ostani vedno prijavljen?

natisni pošlji Domov > Bicikel Zine > II/09. KOLO

Dočakali smo belgijske klasike, dobili svež seznam Europe Toura, končala se je Vuelte a la Comunidad Valenciana, Danilo Di Luca je zopet v vrtincu dopinga, trenjem med UCI in A.S.O. pa kar ni videti konca. To in še mnogo drugega se je odvrtelo pretekli teden.

Sončni pokal (Sunshine Cup) ugledal prve žarke
Odvila se je prva gorsko-kolesarska dirka za Sunshine Cup, ki se je razvila na 45 kilometrih. Največ zadovoljstva je prinesla Frederiku Kessiakoffu, ki je že v svoji uvodni tekmi sezone okitil z zlatom.
S tem je na najboljši možni način upravičil prestop iz ekipa Vredestein Cannondale (tu je bil štiri leta) v ekipo Full-Dynamix.
Drugo mesto je zasedel njegov bivši kolega Roal Paulissen iz Belgije, tretje pa Andreas Kugler iz Švice. Kessiakoff in Paulissen sta udarila že na prvem vzponu in kmalu ospredje povsem osamila. Složno sta jo ubrala vse do cilja, kjer je svojo priložnost kot prvi iskal Paulissen, ki je želel upravičiti sloves boljšega šprinterja. Toda taktično se je uštel in za sekundo je bil na koncu boljši Kessiakoff.
Belgijec se zaradi izgubljene priložnosti ni pretirano žrl: »Začel sem šprintati, vendar nikjer ni bilo ciljne črte. Izgubil sem moč in voljo. Ampak vse je dobro. Tekma je bila zelo zabavna. Ko sva vozila skupaj, se nisva napadala in zelo sem zadovoljen s štartom sezone.«
Erupcijo veselje je logično doživel zmagovalec: »Zame je to sanjski štart sezone. Želel sem zmagati zaradi nove ekipe in sem zato z rezultatom izredno zadovoljen.«

Med seboj so se merila tudi dekleta, kjer je konkurenco deklasirala Heather Irmiger. Ubrala je tempo, za katerim sta še najhitreje »stopicali« Maaike Polspoel (drugouvrščena) in Natalie Kromptets (tretjeuvrščena).

Sunshine Cup drugič
Teden dni kasneje je bila na sporedu že druga dirka za Sunshine Cup (Ciper), ki za razliko od prve šteje več etap (3).
Prvo, 43 kilometrov dolgo, je dobil Roel Paulissen. Zmago si je priboril z rahlo sporno taktiko, ki pa lahko sproža le moralne, ne pa rezultatskih pomislekov. Dirka se je namreč »zlomila« na okrepčevalni točki, kjer Paulissen ni dočakal svoje porcije energije, zato se je odločil trenutek nepozornosti tekmecev izkoristiti. Poteza je bila nagrajena, saj je ušel vsem večjim favoritom. V beg sicer ni krenil sam, a kmalu tempu ni mogel slediti več nihče.
Vse skupaj je na »levi« nogi ujelo tudi zmagovalca prve dirke, Frederika Kessikoffa, ki se je do konca prebil na drugo mesto. 

Tudi dekleta so opravila svoj posel, resda na nekoliko krajši progi. Pri njih je odločitev padla šele v samem zaključku dirke. Slavila je Sabine Spitz, ki je dirko sebi v prid zrežirala tik pod vrhom zadnjega vzpona.

Druga dirka Sunshine Cupa, 1. etapa:
Moški:
1 Roel Paulissen Vredestein Cannondale 1.44.49
2 Fredrik Kessiakoff Full Dynamix 1.47
3 Emil Lindgren Full Dynamix1.53

Ženske:
1 Sabine Spitz Central Ghost Pro Team 1.52.48
2 Tereza Hurikova Czech National Team 0.04
3 Petra Henzi Fisher BMC1.54

Fertoni dve leti na »prisilnem« počitku
Dveletna prepoved nastopanja je doletela tudi Marca Fertonija. Kazen mu je italijanski olimpijski komite (CONI) naložil zaradi pozitivnosti 17. februarja 2007 na dirki Giro del Meditarraneo. Vsebnost testosterona je potrdil tudi obvezni B test, čeprav je Italijan pravico iskal tudi na prizivnem sodišču, kjer pa mu niso pritrdili v navedbi, da je laboratorij storil napako.

Odpustil ga je tudi že delodajalec Caisse d'Epargne, po 17. februarju 2009, ko mu poteče kazen, pa se bo lahko podal v lov za novo ekipo.

Ubijalec spet na tapeti
Danila Di Luco je italijanski olimpijski komite (CONI) ponovno vzel na piko. Potem ko je svoje že »odsedel« (oktobra so ga obdolžili sodelovanja s Carlom Santuccionejem, glavnim osumljenec afere »Oil for drugs«, in epilog je bila trimesečna prepoved nastopanja), CONI zahteva še dveletno prepoved nastopanja, ki naj z že prestalo kaznijo ne bi bila povezana.
Obtožuje ga transfuzije, s pomočjo katere naj bi dobil tudi lanski Giro d'Italia. Do rezultata so prišli s testom, ki so ga samo med peščico Italijanov opravili po 17. etapi italijanske pentlje. Dopinški izvid naj bi izkazal raven hormonov, sicer značilno za otroke. Zato naj bi posumili, da si je v kri vbrizgal solno raztopino ali pa vodo in tako kršil 2.2 člen antidopinškega kodeksa.
Grožnja torej ne prihaja iz naslova padca na doping testu, ampak zaradi nenormalno nizke ravni hormona. Se pa zna pri tej obtožbi še sila zaplesti, saj ne gre za klasičen dokaz o zlorabi nedovoljenih poživil.

»Antidopinški preiskovalci zahtevajo, da kolesar Danilo Di Luca, odgovarja pred sodiščem, zaradi svojih nenaravnih hormonskih rezultatov, ki so bili dokazani 30.5.2007,« se je glasilo uradno pojasnilo s sedeža CONI-ja.

V bran Di Luci je takoj stopil njegov zagovornik Federico Cecconi. »Položaj je popolnoma nejasen. Znanstveni rezultati preiskave se razlikujejo, zato je zahteva po kazni nesmiselna. Di Luca je nedolžen,« je bil odločen v branjenju svojega klienta.

Vuelte a la Comunidad Valenciana

1
Srečni zmagovalec prve etape je postal Jose Ivan Gutierrez, ki je v zadnjih metrih pognal kolo do najvišje hitrosti izmed močno okrnjene glavnine. Za njim sta se zvrstila Ruben Plaza (Benfica) in Xavier Florencio (Bouygues Telecom).

Etapa z gorskim pridihom se je lomila na vzponu prve kategorije, Alt de Garbi (zadnji na sporedu). Kot prva je prelaz prečkala skupinica vsega 24 kolesarjev, med katerimi je bil tudi bodoči zmagovalec. Do cilja se je znotraj nje zvrstilo veliko število poskusov pobega, a se jim je skupinica uspešno protivila.

»Nisem bil povsem prepričan, da lahko zmagam, ampak 200 metrov pred ciljem sem se znašel v dobrem položaju in dal od sebe vse najboljše,« je po triumfu zmagovito recepturo razgrnil Gutierrez.

Dirko je sicer zaznamoval pobeg manjše skupinice (3), ki pa »več kot« bogate bere gorskih in vmesnih šprinterskih točk ni dobila.
Na zadnjem vzponu (Alt de Garbi) gre velik del »zaslug« za razpad sistema karavane pripisati Albertu Contadorju, ki je v družbi Reina Taaramaea uprizoril napad, ki je v le nekaj metrih razbil kolesarsko gmoto na več »frakcij« in odločilno pripomogle h končnemu razpletu etape.

Rezultati prve etape:
1 Iván Gutiérrez (Špa) Caisse d'Epargne 3.46.59 (41.5 km/h)
2 Rubén Plaza (Špa) Benfica                                         
3 Xavier Florencio (Špa) Bouygues Telecom

2
Druga etapa, ki je potekala v sila prijetne ozračju (25 stopinj), je pripadla kolesarskemu veteranu, Eriku Zablu (Milram). 37-letnik šprinter je v zadnjih metrih suvereno obračunal s celotno reko tekmecev. Sledila sta mu Italijan Mirco Lorenzetto (Lampre) in Francoz Samuel Dumoulin (Cofidis). Skupno vodstvo je ostalo rokah Ivana Gutierreza (Caisse d'Epargne).

»Zaradi spusta in ozke ceste tik pred ciljem je bil šprint izjemno težak, zato sem izjemno zadovoljen nad premierno zmago v sezoni. Moštvo je bilo izjemno homogeno, predvsem v zadnji 20 kilometrih, ko smo narekovali tempo,« je recept za uspeh opisal Zabel.

Tudi Gutierrez se po etapi ni preveč pritoževal, čeprav je bil vidno utrujen. »Čudovito je biti vodilni, ampak pobere tudi veliko energije. Smo močna ekipa, a je bil vseeno zelo težaven dan. Rad bi branil majico vodilnega do konca,« je po prihodu v cilj dejal Španec.

Težavnost etape tudi tokrat ni bila domala nič lažja od prve, saj se je razvila čez pet prelazov tretje kategorije. Vrstili so se poskusi pobega, uspel je peterici, v kateri je bil tudi Manuel Vaquez, željan nabiranja in branjenja majice vodilnega v gorski razvrstitvi. On in De La Fuente v ospredju pa nista bila po godu pretendentom za generalni zmago, saj sta predstavljala hudo nevarnost za skupni seštevek. Zato sta se po drugem prelazu, Alt de Beniganim (na 43 kilometru), ki so ga kolesarji sicer prečkali štirikrat, odločila, da se preselita nazaj in pustita trojici, da poskusi svojo srečo.

Ubežniki so si nabrali kar zajetno prednost, ki pa je osem kilometrov pred ciljem dokončno skopnela. Vajeti so v zadnjem delu prevzele ekipe, ki so računale na masovni šprint, zato so razvile hitrost, ki ni dopuščala pobegov. Zmago je kot že rečeno slavil Zabel, čeprav je na krilih domačega kraja (kjer je bil cilj) na to resno računal Javier Benitez (Benfica), ki pa je končal kot šesti. A si ni pretirano belil glave, saj se zaveda, da je zmaga v družbi Zabla, Petacchija in Napolitana rariteta prve vrste.

Rezultati druge etape:
1 Erik Zabel (Nem) Team Milram 4.31.22 (39.356 km/h)
2 Mirco Lorenzetto (Ita) Lampre
3 Samuel Dumoulin (Fra) Cofidis

3
Zahtevnost terena ni pojenjala niti v tretji etapi. Še več, pripeta ji je bila oznaka »kraljevska«. Dobil jo je domačin Manuel Vaquez (Contentpolis-Murcia), vodstvo v skupnem seštevku pa je prevzel Ruben Plaza (Benfica), ki je etapo končal tik za njim. Tretji je bil najmočnejši iz zasledovalne skupinice, vse dni sila dejaven Xavier Florencio (Bouygues Telecom).

“Želel sem si dobro etapo. Teren sem poznal do obisti (cilj etape je bil v njegovem domačem kraju, op.a.) in iz tega znanja sem skušal kar največ počrpati,” je dejal novi vodilni v skupnem seštevku po prihodu v cilj.

Kako se je odvilo. Pogled v nebo ni obetal nič dobrega, saj je deževalo, a se je k sreči vreme do štarta uneslo in tudi temperature ni drastično upadla (17 stopinj). Že od samega začetka se je zvrstila serija napadov. Med najbolj dejavnimi je bil Bouygues Telecom, a glavnina jim ni dala maneverskega prostora, da bi katerega od svojih spravila v ospredje. Svojo računico je imel namreč predvsem Manuel Vaquez, ki je želel obrati sadove kategoriziranih klancev, saj je bil kot vodilni v gorski razvrstitivi tega skorajda dolžen. Na prvem vzponu 3. kategorije je točkovni naskok pred zasledovalci povečal.
Ko se je teren zravnal, je svojo srečo poskušala nova skupnica ubežnikov. Pobrali so bero na vmesnem šprintu a to je bilo tudi vse. Ni bilo treba dolgo, da je sledil nov napada, ki ga je imela glavnina na daljšem “povodcu”. A je kmalu spoznala, da je nadzor preohlapen, saj je resno ogrožal “vodilno majico”. Ker so se gorski cilji kar vrstili je tudi peloton počasi a vztrajno razpadal. Trio je bil ujet, a s tem napadov še ni bilo konec. Na zadnjem vzponu so poslastico uprizorili Jose Angel Gomez (Saunier Duval), Alberto Contador (Astana), Ruben Plaza (Benfica) in Manuel Vaquez (Contentpolis-Murcia). Do vrha sta spredaj ostala le zadnja dva, Contador si je nabral 15 sekund zaostanka. Dvome o tem, ali bosta vodilna do cilja ujeta je razblinil motorist, ki je skupino z Gutierrezom in Contadorjem napačno usmeril in znašli so se v normalnem avtocestnem obtoku. Na pravo pot so bili utirjeni šele kilometer pred ciljem in možnost za ulov Plaze in Vazqueza je bila nerealna. Slednja sta med seboj obračunala v šprintu, poraženca pa praktično ni bilo, saj je vsak dobil svojo porcijo smetane.

Rezultati tretje etapa:
1 Manuel Váquez (Spa) Contentpolis – Murcia 4.08.49 (40.15 km/h)
2 Rubén Plaza (Spa) Benfica                                              
3 Xavier Florencio (Spa) Bouygues Telecom 0.16

4
Zmagovalec četrte etape je postal Mirco Lorenzetto, ki je dosegel premierno zmago za svojega novega delodajalca Lampre-Fondital. V šprintu, ki je potekal precej navkreber, je obračunal s Xavierjem Florenciom in Filippom Pozzatom. Ruben Plaza je ubranil rumeno majico (pred etapo je držal vsega pet sekund naskoka), hkrati pa ostal previden in zadržan v napovedovanju končne zmage.

Etapa je postregla z osmimi krogi po 22 kilometrov in je kar klicala po številnih napadih, še posebej ker je bila »vladavina« Plaze sila šibka. »Klic« je sprva prejelo 12 kolesarjev, med njimi tudi Damiano Cunego in Alberto Contador. Ker je slednji predstavljal preveliko grožnjo za vodilnega je bila skupina kmalu ujeta, saj sej je glavnina podala v lov še preden je nastala med njimi občutna razlika.
Sledilo je še kar nekaj poskusov pobega, a je bila hitrost »gmote« previsoka. Uspešen napad je sledil konec drugega kroga, ko je elastika pod pritiskom le počila. Pobeg je uspel Lucasu Euserju in Antoniu Piedri. Nabrala sta že skoraj sedem minut prednosti in prvi je bil nekaj časa celo virtualni vodilni. A tudi v karavani so imeli svoje račune in moštvi vodilnega v skupnem seštevku (Benfica) in vodilnega v gorskem točkovanju (Contentpolis-Murcia) sta pritisnili na plin, na roke pa jim je šel še zadnji krog, ki je krenil s prej znane poti in ponudil klanec tretje kategorije. Ubežnika sta bila ujeta 12 kilometrov pred ciljem.

Zadnji kilometer je postregel z inflacijo napadov, a je elastika tokrat zdržala vse pritiske. 300 metrov pred ciljem je zmago prvi zavohal »kralj gora« Vazquez, a ga je do cilja prehitela trojica iz uvoda notice.

Rezultati četrte etapa:
1 Mirco Lorenzetto (Ita) Lampre 4.15.00 (41.318 km/h)
2 Xavier Florencio (Špa) Bouygues Telecom                                
3 Filippo Pozzato (Ita) Liquigas

5
Skupna zmaga je pripadla Rubenu Plazi, ki je z ekipo Benfica povsem zasenčil ekipe ProToura, ki so na dirki kljub zvenečim imenom igrale domala stransko vlogo. Večino slave so z velikim veseljem pobrale ekipe nižjega ranga. Še posebej to velja za ekipo končnega zmagovalca in ekipo Contentpolis-Murcia, ki ji je pripadlo gorsko točkovanje (Vaquez).

Zadnja etapa je bila po meri klasičnih šprinterjev, kar so ti znali izkoristiti. Zmaga je šla k Alessandru Pettachiju, stopnički pa sta zapolnila še njegova rojaka Napolitano in Chicchi.

Ubežniki tudi tokrat niso imeli velik za »praskati«, saj se je zmaga razpletla v masovnem šprintu. Za to so poskrbeli predvsem člani ekipe Benfica, kasneje pa so jim na pomoč priskočili še tiste ekipe, ki so imele v interesu obračun za zmago v zadnjih metrih.
Seveda pa vse ni šlo tako zgladka, saj se je glavnina za tak razplet pošteno napotila in ubežnike ujela šele štiri kilometre do cilja. In to predvsem zaradi njihove nesložnosti. Kmalu nato se je izstrelil Jose Ivan Gutierrez, specialist za kronometer, ki pa se mu pobeg ni posrečil in sledil je šprint glavnine.

»Etapa je bila izredno hitra, moštvo je opravilo izredno delo. Zelo sem hvaležen moji družini in prijateljem za neomajno podporo, ki mi jo vseskozi izkazujejo« je bilo slišati po koncu iz ust skupnega zmagovalca Plaze.

Rezultati 5. etape Valencia-Valencia (149 km):
1. Alessandro Petacchi (Ita) Team Milram 3;12:54
2. Danilo Napolitano (Ita) Lampre
3. Francesco Chicchi (Ita) Liquigas

Končni vrstni red:
1. Ruben Plaza (Špa) Benfica 19;54:49
2. Manuel Vaquez (Špa) Contentpolis-Murcia +0:05
3. Xavier Florencio (Špa) Bouygues Telecom 0:21                               

Dnevi grmenja
Mario Cipollini še naprej polni časopisne stolpce. Potem ko se je časopisje razpisalo o njegovi senzacionalni vrnitvi in nadvse uspešnem štartu v »drugo pomlad« na dirki Po Kaliforniji, se je pretekli teden dvignil prah okoli njegove vloge v ekipi Rock&Republic Racing. Njegovemu lastniku Miku Ballu je že postavil prvi ultimat. Izrečen je bil, parafrazirano, »ugodi ali pa grem«.

»Ves teden sem bil neskončno potrpežljiv. Ne vem kaj me je zadržalo, da nisem vseh nekam poslal,« je bil razjarjen Super Mario, ki zahteva vodenje ekipe ali pa bo hitro pobral šila in kopita.
Svoje grožnje je zgradil predvsem na »zunanjih sodelavcih« moštva- Tylerju Hamiltonu, Oscarju Sevilli in Santiagu Boteru, ki jim je bil nastop v Kaliforniji zaradi vpetosti v afero Puerto preprečen, a so bili najeti predvsem v promocijske namene, ker sicer niso polnopravni člani ekipe.
Tovrstna politika za Cipollinija ni dopustna. »Tako ne gre naprej. Ne moremo se obkrožati z navlako, ki uničuje naš ugled. Publiciteta ob lepih dekletih ni dovolj,« je bruhalo iz prvega manekena med kolesarji.

Čeprav v moštvu in na cesti uživa domala kultni status, pa si želi več niti vleči tudi v upravi kluba. »Mike Ball je glavni, toda jaz sem takoj za njim. Zato hočem ekipo organizirati po svoje in jo pripraviti na tekmo Milano-Sanremo. Če se bo Ball strinjal prav, sicer nasvidenje,« ni bil nič kaj prizanesljiv do modnega guruja.

Bitka brez zmagovalca
Kako resen je dvoboj na relaciji UCI (Mednarodna kolesarska zveza) in A.S.O., kaže poziv ekipam, naj bojkotirajo dirko Pariz-Nica (9. marec), katere organizator je prav A.S.O. (ki si med drugim lasti tudi Tour de France). Ta pa je pred dnevi sporočil, da je vseh 20 ekip že potrdilo udeležbo.
 
UCI se je za tak drastičen poziv odločil, ker bo ta s tradicijo prežeta dirka (75. izvedba) dirigirana s strani A.S.O. in ne s strani mednarodne zveze. Letos bosta na njej prvič nastopili ekipi Team High Road in Slipstream (Borut Božič), vsem ostalim bo teren že domač.
 
»Vsi si želimo dirkati. Mi nismo nikoli izpustili te dirke. Naša služba je pač kolesarjenje,« je udeležbo upravičeval menedžer ekipe Credit Agricole Roger Legeay. Nato se je obregnil še ob spore. »Vsi jih imamo dovolj. To je konflikt, ki se vleče že leta. Nujno bo treba poiskati rešitev.« Pa še kako res!

Belgijski vrtiljak
Ta vikend se je dvignil zastor nad belgijskimi klasikami. Za pokušino je bila v soboto dirka Omloop Het Volk (1. HC), danes pa še sila renomirana Kuurne-Bruselj-Kuurne (1.1). Na obeh smo imeli Slovenci svojega predstavnika, Boruta Božiča. O razvoju dogodkov si preberi v naslednjih noticah.

Takole je pred nastopoma razmišljal naš legionar: »Ne vem še ali bom nastopil tudi na Het Volku. Za jutri je napovedano slabo vreme. Vsekakor bi rad štartal, a ne vem, kaj lahko pričakujem. Forma ni slaba in čim prej moram spoznati tekmece in način dirkanja. Vsekakor se je najlažje orientirati na Boonena, a to vedo vsi. Več dirk ko štartam, lažje mi bo, tako da ne vem, kako bi se odločil glede jutrišnjega nastopa. Odločitev je povsem v mojih rokah. Jutri vozi tudi Wesemann, ki mi je lahko v veliko pomoč, saj se od njega lahko veliko naučim. Mogoče se mi pa izide in se tudi jutri pokaže priložnost v zaključku dirke.« Kako se mu je izšlo, pa kot rečeno v nadaljevanju Kola.

ET tudi letos po Slovenskih notah?
Pred dnevi je bila prvič letos objavljena lestvica Europe Tour, za katero skrbi in jo osvežuje Mednarodna kolesarska zveza. V prvi deseterici najdemo Grego Boleta in Boruta Božiča (Slovenija je sicer letos zbrala že osem zmag).

Na vrhu trenutno kraljuje Italijan Daniele Pietropolli (LPR Brakes), Bole je osmi, Božič pa deseti. Mesti sta si izborila z visokimi uvrstitvami, prvi na Giru della Provincia di Grosseto, drugi pa na Etoile de Besseges in dirki Po Andaluziji.

Kljub temu, da je šele »prvi obrat« sezone, pa se že gradijo temelji in imidž za prihodnost sezone. Odlični nastopi namreč znatno pripomorejo k povabilom na kvalitetne dirke. Bole je Adrii gotovo priigral kakšno italijansko vstopnico.
 
Nekaj točk so si nabrali tudi že Ptujčani. Predvsem nastop na  Kubi je bil terna, a točke z onstran Atlantika štejejo za American Tour (joj le joj, če za tole izve Castro…), kar pomeni, da dobri rezultati niso prav nič doprinesli k evropski točkovni beri (in tudi ne k točkam Slovenije za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Vareseju), ki tako v začetku ostaja še precej skromna.

Lestvica Europe Tour z dne 25.02.2008, posamezniki:
1. Daniele Pietropolli (Ita) LPR Brakes 168 točk
2. Luca Paolini (Ita) Acqua & Sapone-Caffe Mokambo 101
3. Steven Cummings (VB) Barloworld 84
…
8. Grega Bole (Slo) Adria Mobil 67
…
10. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop 44
…
71. Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj 7

Lestvica Europe Tour z dne 25.02.2008, države:
1. Italija 630 točk
2. Rusija 393
3. Francija 367
…
7. Slovenija 176

Lestvica Europe Tour z dne 25.02.2008, ekipe:
1. Acqua & Sapone-Caffe Mokambo (Ita) 237 točk
2. LPR Brakes (Irs) 236
3. Barloworld (VB) 159
4. Agritubel (Fra) 157
5. Skil-Shimano (Niz) 98
6. Preti Mangimi (Lux) 97
7. Landbouwkrediet-Tonissteiner (Bel) 86
7. Topsport Vlaanderen (Bel) 86
9. CSF Group Navigare (Irs) 68
10. Adria Mobil (Slo) 67
…
34. Perutnina Ptuj (Slo) 3

Omloop Het Volk (1. HC)
Uvod v belgijske oziroma flamske klasike se je razpletel po željah domačinov. Zmago je namreč slavil njihov mož, Philippe Gilbert (tu je slavil že leta 2006).

Na štartu Slovenci nismo imel nobenega predstavnika, saj je napovedani Borut Božič tik pred zdajci sprejel odločitev, da si prihrani atome moči za nedeljsko preizkušnjo Kuurne-Bruselj-Kuurne (1.1).

Kolesarji »časopisne dirke« so morali preko enajstih vzponov in čez številne s kockami postlane odseke. Eden od favoritov za zmago, Robbie McEwen je parkiral že po dvajsetih kilometrih.
Dirko je začinilo vreme, ki je do jutra dodobra namočilo progo in čeprav tokom etape kapelj iz neba ni bilo, se številnim padcem ni bilo moč izogniti. V pobeg je kmalu po odstopu Avstralca krenila šesterica in si nabrala tudi tolikšno minutno prednosti.
V lov za njimi se je prvi podal prav bodoči zmagovalec. Krenil je 47 kilometrov pred ciljem, na enem izmed kratkih vzponov. Sledil mu je le Nuyens, a ocenil, da je to »salto mortale« in se preselil nazaj. »Sledil mu nisem, ker sem mislil, da je prezgodaj. Mislim, da sem bil najboljši od tekmovalcev, ki smo ostali za njim.«
Napad je povzročilo totalen razpad sistema, saj so se formirale številne skupine »lovcev na zmago«. V prvi, najmočnejši, so bila slovita imena, kot npr. Fabian Cancellara, Thor Hushovd (na koncu tretji), Leif Hoste, Nicolas Jalabert in kmalu tudi ciklokrosač Nick Nuyens (na koncu drugi). Gilbert je medtem že opravil z ubežniki in imel manj kot 15 kilometrov do cilja minuto in sekundo naskoka. Resno je bila njegova zmaga ogrožene šele štiri kilometre pred ciljno črto, a je mu uspelo zadržati minimalno prednost. S tem je slavil že svojo četrto zmago v sezoni, ki jo je po prihodu v ciljno areno označil za svojo največjo (do sedaj ima že bero osemnajstih). 

Po prihodu v cilj je Belgijec dejal: »Kot Eddy Merckx? Ne vem, res pa je, da je to moja največja zmaga v karieri. Videl sem, da sem dobro pripravljen, zato sem napadel.«

Rezultati dirke Omloop Het Volk (199 km):
1. Philippe Gilbert (Bel) Francaise des Jeux
2. Nick Nuyens (Bel) Cofidis
3. Thor Hushovd (Nor) Credit Agricole

Kuurne-Bruselj-Kuurne
61. izvedba belgijske klasike je pripadla Nizozemcu Stevenu De Jonghu (drugič, prvič jo je dobil leta 2004), le za las pa ja za njim zaostal edini slovenski predstavnik Borut Božič. Končal je na odličnem šestem mestu.
 
Dirka renomiranega imena je do sedaj dala številne zmagovalce svetovnega kova. Pred samo dirko je UCI opravil kontrolo krvne vrednosti v osmih ekipah. Med njimi ni bilo Božičeve.
 
Za spremembo se na dirki v prvih desetinah kilometrov ni zgodilo nič kaj pretresljivega. Resnejši pobeg je sledil šele na 85 kilometru, vendar pa si ubežniki niso nabrali zajetne prednosti. Nato so udarili Quick.Stepovci, ki so želeli popraviti vtis izpred dneva, ko so povsem odpovedali. Njihov tempo je botroval temu, da je bilo 45 kilometrov do cilja v ospredju še vsega 24 kolesarjev. V njej bi pričakovali Bettiniji, ki pa je zaradi padca odstopil že v devetem kilometru (sprva je kazalo na resnejšo poškodbo a so bojazen kmalu ovrgli zdravniki).
Prve skupine se je kot klop držal tudi Borut Božič. 20 kilometrov do cilja je bilo spredaj le še dvajseterica in napadi so se vrstili eden za drugim. Božič jih je skrbno pokrival, saj pomoči svojega kluba ni imel. Edini nepokriti pobeg skupine je bil tisti štiri kilometre pred ciljem v režiji Stevena De Jongha in Sebastiana Langeveldeja. Prednost sta držala do cilja in drugi izmed dvojice ni imel recepta za razorožitev svojega rojaka. Zadaj je sledil še napad Matthewa Gossa, ki si je izboril tretje mesto, šprint skupine pa je pripadel Boonenu.

Rezultati dirke Kuurne-Bruselj-Kuurne (193 km):
1. Steven De Jongh (Niz) Quick.Step
2. Sebastian Langeveld (Niz) Rabobank
3. Matthew Goss (Avs) Team CSC
…
6. Borut Božič (Slo) Cycle Collstrop

Zmagovalci zadnjih izvedb dirke:
2007 Tom Boonen (Bel) Quick.Step-Innergetic
2006 Nick Nuyens (Bel) Quick.Step
2005 George Hincapie (ZDA) Discovery Channel
2004 Steven De Jongh (Niz) Rabobank

Grand Prix di Lugano Italijanu
Tudi 62. različica je dala svojega zmagovalca- Rinalda Nocentinija. Na dirki je nastopilo deset ekip ProToura, med njih sta se pomešala tudi Simon Špilak (Lampre-Fondital) in Tadej Valjavec (Ag2r-La Mondiale).
Kolesarji so morali prevoziti 18 kilometrov dolg krog in še pet krogov po 35 kilometrov, ki ga je vsakič začinil vzpon na Albonago. Dolgo časa se na trasi ni nič posebnega dogodilo, prelomilo se je šele 40 kilometrov do cilja, ko se je projektirala peterica. Bila je ujeta, enako taktiko v zadnjem krogu je ubrala naslednja peterica, ki pa je za razliko od predhodnice bila uspešna. 800 metrov do ciljne črte je napadel Nocentini in presenetil Rebellina in Gasparotta, ki sta računala na šprint. Naša sicer nista posegla v igro za zmago, je pa Valjavec dal velik prispevek k zmagoslavju klubskega kolega.
   
»Zadovoljen sem z današnjim nastopom. Nocentiniju smo pripravili odlično situacijo za odločilni napad,« je dejal Tadej Valjavec.

Rezultati dirke GP di Lugano (178 km):
1. Rinaldo Nocentini (Ita) Ag2r-La Mondiale 4;28:43
2. Davide Rebellin (Ita) Gerolsteiner +0:01
3. Enrico Gasparotto (Ita) Barloworld




Anže P.