pošlji Domov > Bicikel Zine > S kolesom po oljčni poti od Brd do Dubrovnika

S kolesom po oljčni poti od Brd do Dubrovnika

DOBROVO - Pravijo, da je oljka sveto in večno drevo. Na območju italijanskih Brd, vzhodnega gričevja Furlanije in Goriških brd je približno 250 hektarjev površin zasajenih z oljkami.

Mnogo je novih nasadov, starih do dvajset let. Vsako leto v tem delu Evrope na novo nastane 20 hektarov oljčnih nasadov.

"V Goriških brdih na leto na novo posadimo 1000 do 1500 oljčnih dreves, predvsem avtohtonih sort. Oljkarstvo je za vinogradništvom in sadjarstvom tretja najpomembnejša kmetijska dejavnost," pravi briški župan Franc Mužič. Bruno Podveršič, ki ima največ zaslug za ponovni razcvet oljkarstva v Brdih, pa dodaja: "Pred 30 leti smo ponovno začeli saditi oljke, pred desetimi leti pa smo ustanovili oljkarsko društvo. To dosega lepe uspehe. Sodelovanje z oljkarji z italijanske strani je obrodilo sadove. Nadaljevati moramo začeto delo in ko bodo naši nasadi v polni rodnosti, bodo govorili o Brdih kot oljčni deželi."

Društvo oljkarjev Brda ima več kot 100 članov. Skupaj z Italijani so uspešno izpeljali projekt Uelije (tudi ime za skupno blagovno znamko ekstra deviškega olja), na Dobrovem so postavili stiskalnico, v prihodnje pa pripravljajo nov čezmejni projekt Živa natura. "Prizadevamo si, da bi dobili novo sušilnico sadja, prav tako pa naj bi v naše društvo vključili pridelovalce sadja, ki imajo v Brdih dolgo tradicijo. Lani smo imeli veliko težav s pojavom oljčne muhe, ki ji nekateri niso posvečali dovolj pozornosti in so zato mnogi ostali brez pridelka," je povedal Elizej Prinčič, predsednik Društva oljkarjev Brda, in poudaril, da bo v prihodnje ena glavnih nalog društva nadaljevanje boja proti krivični obdavčitvi oljkarjev, prizadevanje za večje stekleničenje pridelka in skrb za širitev oljčnih nasadov.

Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije, pa je dodal, da bodo letos namenili za nove projekte na področju oljkarstva od 500.000 do 600.000 evrov. Njihova želja je, da bi poleg sušilnice v Brdih nabavili tudi manjšo (šolsko) stiskalnico v Novi Gorici.

"Imamo širši projekt, ki smo ga poimenovali Jadranska pobuda. Skupaj severnoprimorskimi društvi, oljkarji na slovenski obali, v Italiji in na Hrvaškem naj bi izpeljali načrt oljčnih kolesarskih poti. Segale naj bi vse do zadrskega območja in celo do Dubrovnika. Oljke bodo tako povezovale narode. Za Jadranski projekt bomo namenili okoli milijon evrov evropskega denarja."

Soška fronta uničila tudi oljke
Pridelovanje oljčnega olja se je razširilo v naših krajih s prihodom Rimljanov. Pozneje je nazadovalo predvsem zato, ker so dvakrat v stoletju nastopile zmrzali in uničile nasade. V bitki z oljkami so okoli leta 1870 zmagale murve. Oljke v Brdih je dokončno uničila prva svetovna vojna (soška fronta) in izredna pozeba leta 1929. Po 50 letih premora so ponovno oživele v Gradnem v Goriških brdih in leta 1981 v opatiji Rožac.

VIR: Dnevnik (Jani Alič)
Slika: www.osmice.info

Komentarji

Prazno