Tekmovanja
14.06.2023
Franja in varnost
Ob 21:49, Joao
CHEF je napisal: |
Kaj če bi ti Davidu zaupal Juretov e-mail, pa bosta onadva dorekla zadeve do konca med sabo? Ker s teboj itak ne bo nič, ker drugega kot pizdit v tri dni ne znaš. |
Otiss je napisal: |
Meni je popolnoma jasno mm, da ti gredo ultra kolesarji na živce, če ravno ne vidim vzroka. Garajo kot črnci bolj ali manj za lastno zadovoljstvo, saj o kakšni medijski prepoznavnosti žal lahko le sanjajo. Ali se je smiselno tako mučiti kot se ultra kolesarji, je v celoti problem njih, ki vozijo in še najmanj novinarja. Popolnoma jasno, da je zmaga na RAAMu nekaj, kar je znano zelo zelo malo ljudem. A to ne pomeni, da je potrebno pluvati po njih, ker pač niso udeleženci marketinškega zmagovalca TDF. Jure je, z malo pretirano izjavo, kot se za dobrega konja spodobi, dvignil nekaj prahu. Da pa vse skupaj ni čisto nakladanje, lahko potrdi Brajkovičeva spomladanska izjava, da je JR pripravljen tako, da bi lahko vozil v pro tour ekipi. Mm, Brajkovič lahko to tisočkrat bolje presodi kot mi vsi skupaj. |
slavko je napisal: |
Človek je zelo korektno priznal da bi z malo treninga tudi to lahko dosegel. |
slavko je napisal: |
Izgleda da gun trener res morda nekoga išče da bi vsaj eno etapo dobil ,kajti če je članek resničen ( Pod pogojem da avtor ni nakladal ) , ja to je to Jure bi bil tapravi |
CHEF je napisal: |
@slavko: saj si smešen, ampak v svoje dobro bi se lahko občasno res lahko malo zadržal, a? To ni tako kot pri F1, kjer noben navijač nima pojma o pojmu, ker še ni sedel drugje kot v kartu v BTCju, zato tam lažje prideš skozi, če neumnosti govoriš. Tukaj se pa biciklisti dejansko vozimo?!? |
CHEF je napisal: |
A veš da tistih šajtrg električnih pa še nisem vozu! Jaz sem se pelou na Rudniku pa v Luciji. Na Rundiku sem bil sovrstnikom kar konkurenčen ![]() ![]() ![]() ![]() |
miha21 je napisal: |
Chef : ce bi se ti dejansko vozu bi vedu da govoris neumnosti ![]() ![]() [/img] |
Povedal je, da so danes malo proslavili. Njegov mladi up Romain Feillu je bil deveti. Absolutno. Pa prvi med mladimi. David je kar žarel od ponosa. Ekipno so bili peti. David se mi je zdel zares zadovoljen. Še dva dni nazaj je tožil, da iz njegovih kolesarjev nič ni. Da za sladoled ne zaslužijo. Tudi v četrtek so na klanec skoraj vsi odpikali. Danes je imela njegova ekipa zares lep dan. Da bi bil vsak dan petek 13.
Čestital sem mu, kaj sem hotel drugega. A je takoj raztegnil pogovoril, da bi vseeno rad, da njegov kolesar zmaga etapo, ne samo, da je prvi med mladimi. Da se vidi Agributel napis, kjerkoli kaj objavijo o Tour de France. To je njegova sanjska želja.
Tale David zelo rad govori. A imel sem slutnjo, da bo slej ko prej prišel z bolj občutljivo temo. Da ga nekam tišči. »O nas pa ne boste nič pisali?, »je začel. «Ali kakšno fotko Romaina pošljem. Pa njegovo izjavo. Zagotovo vas zanima,« je povprašal in nadaljeval: »Sem prej klical že na MMC, pa na Sportel, pa v hišo velikega časnika sem poklical, pa vsi pravijo, da smo lahko srečni, če rezultate objavijo. Ali je to pri vas taka praksa? «
Bil sem tiho. Pa kaj enega Francoza briga, kaj mi o Touru pišemo. Mi imamo dirko Okoli Slovenije. Naša dirka.
Ni odnehal. Povedal je, da je odprl stran (verjetno - http://www.rtvslo.si/sport/ ), kjer je zadnjič našel kandidata za njegovo ekipo, ki lahko zmaga na etapi Tour de France in da so tam omenjeni le Becks, Ailton, Ronaldinho, Boonen, Beckham, Argentinci in Brazilci, Casartelli, Roger, Brickyard, Lynchom, turški izziv, Collins. In nekam njemu manj neznani Kristan, Spik, Cop. Tako je našteval. Pravi, da se vidi, da so ti »rtvoslo« profesionalna svetovna agencija in da bi se spodobilo, če kaj piše tudi od Freilluja. In dodal je, če so ga omenili samo v rezultatih, bi zraven lahko zapisali še Agritubel.
Za njegove namige nisem imel odgovorov. Se pa lepo sliši. RTVSLO – svetovna agencija.
Sicer pa, sit sem ga že, pa je šele drugič poklical. Imam ga na sumu, da bo še kdaj. Pa kaj hoče od enega pisunčka. Že zadnjič mu nisem mogel pomagati. Številke od kolesarja, ki je rekel, da je sposoben ob drugačnem treningu zmagati etapo na Touru, nisem dobil. Nihče je ni poslal, pa vsi vedo za ponudbo. Slovenska foušija namreč. Drugi, kot sta Markec in Freddy, Davidu itak nista bila preveč všeč, ker se ne vklapljajo v njegovo ekipo. Sumim jih, da bi bili radi profesionalci. Le kaj hoče torej David od mene. Po prvem članku sem imel le probleme.
Ko sem ravno o tem razmišljal, o problemih namreč, ne o Freddyu, pa je udaril zelo neposredno. »Kaj misliš, ali bo tisti vaš kolesar podpisal zame?« No, pa me je našel. Da mu svetujem o nakupih. Tega od Davida zares nisem pričakoval. Najprej je hotel številko, sedaj nasvete. Jutri bo želel, da ga v Francijo pripeljem. Kolesarja namreč.
No, pri tem vprašanju sem bom že znašel. Da ni problema, da bo prišel sam. S kolesom. Da 1200 kilometrov zanj ni nič, da ne potrebuje ne hotela. Če hoče, tudi nič ne spi. Naš kolesar samo direkt »piči«, če hoče. In bo v slabih dveh dneh tam. Za trening. Za četrti Raam. Dirko dirk.
Ko sem to razmišljal, je David imel svoj samogovor. »Potem, ko sem se pred dnevi dobro pomenil s tabo, sem se pogovoril z Emmanuelom Hubertom. To je naš športni direktor. Zanimalo ga je malo več o kolesarju. Fino se mu je zdelo, da sem končno našel kolesarja za veliko stvar. Pri nas je zmagati etapo na Touru velika stvar. Tega ne more vsak. Pri vas pa je takih kolesarjev cela reč. Škoda, ker le redki pridejo k nam. Ali poslušaš?,« se je ustavil David. Ko sem mu pokimal, verjetno je to slišal, je nadaljeval.
»Ko sem na internetu našel, da je zmagal dirko Slovenija z velikanskim naskokom nekaj ur, sem rekel, da tega kolesarja pa moram imeti.«
David je bil videti odločen, da tega kolesarja najde.
Ker ga nisem hotel zaj.. kot je pri nas sedaj praksa, sem mu povedal, da je kolesar pojasnil nekaj stavkov o možnostih, da zmaga etapo na Touru. Da ni čisto tako. Da so pisunčki znova izkustili del stavka, o tem kaj je mislil, ko je o Touru govoril. Poslal sem mu odstavek, da je kolesar mislil takoe – citiram izjavo iz tretjih ust:»Mislil je namreč na tiste etape, ko kolesarji zaostajajo pol ure ali več, vodilni pa jih spustijo v beg.«
David se je malce zamislil. To sem slišal, kako so mu »lajtnge« potegnile. «Saj vendar letos še nihče ne zaostaja pol ure. Niti nihče od mojih kolesarjev ne,« se je začudil in hitro znašel:No, bom jutri svojim naročil, da naj čim bolj zaostanejo. Zagotovo pri vas mnogo bolje veste, kako se zmaga Tour. Pol ure zaostanka torej, pa bo. Dobra fora. Potem še lahko upam, tudi če naslednji teden ne pride?«
Potem sem slišal, da mu zadaj v telefon nekdo prigovarja. Razkrila sta se. »Ah, Hubert mi tukaj prišepetava, da naj vprašam koliko dirk je ta kolesar na Gorenjskem zmagal? Da dajo v bilten.
»David, po pravici povedano, ne vem. Poglej na njegovo spletno stran,« sem mu odgovoril.
»Kar ti povej. Zagotovo zmaguje vse mogoče. Kar povej, saj si ti novinar. Ti že veš.«
Spravil me je v zadrego. … Potem, so mi k sreči crknile baterije. Ko sem zamenjal, ni več poklical. Le kaj naj mu rečem, če znova pokliče? Imam ga na sumu, da bo kmalu poklical. Ne bom dvignil, pa pika.
Če pa že, mu bom Markoviča, ali kako se že piše, ultra vojaka iz Primorske, predlagal. On je Strel, Robič in Mravlje v eni osebi. Tako je pisalo. Bom pa Markoviču ekipo zrihtal. Njegovo številko bom lažje dobil. Je lačen dobre službe, ker ga Miran, Jurijev šef, kot nekategoriziranega športnika noče med športno četo.
Bolje, da David ne pokliče.
Brrrrrrr, brrrrr, brrrrrr,