Narobe obrnjen tubular- tufo hi carbon

zdravo, 
ponesreči sem narobe nalepil tubular, tako da je profil ob strani obrnjen nazaj po sredini pa tako ali tako gladka površina.
Je zelo narobe, ali lahko pustim?

Hvala za odgovor! 

Verjetno zadnji obroč?

zadnji ja :)

@gagi:

Če sem prav razumel si ga nalepil kontra pravilni smeri vrtenja? Narobe je, lahko ga pa pustiš, samo potem pazi po ovinkih in po mokrem, ker oprijem ne bo takšen kot bi bil, če bi pravilno nalepil.

 če imaš narobe naliman tabular res bedno zgleda, samo tale izjava je pa spet ena izmed boljših znanstvenih dognanj....

@gagi:

ker oprijem ne bo takšen kot bi bil, če bi pravilno nalepil.

je pa tako ali tako gladka površina. 

plešast se lahko češe, glih u kero stran mu paše 

Blaž lahko pojasniš svoj komentar izjave od Gagija. 

Ker če je profil ob strani (za gladko površino po vrhu je verjetno vsem jasno, kam se vrti), verjetno ima neko vlogo, npr. odrivanje vode na mokrem spustu v ovinkih in posledično boljši oprijem in v tem primeru, ko je guma obrnjena, bo profil oz. žleb ob strani vodo silil pod gumo in ne odrival od gume, kar posledično pomeni slabši oprijem. 

To je moja logika. Teh izkušenj na cestnih gumah nimam, koliko se to pozna, ker vozim povsem gladke gume, ampak na MTB-ju se pošteno pozna, a ti gumo prav obrneš ali ne.
Zdej, če nimam prav, se bom nekaj naučil, če imam prav, sta pa zadnja dva komentarja čist neumesna. 

Zaenkrat še nisem videl tabularja s profilom ob strani, razen morda za ciklokros ali mtb. Tudi če gre za cestni tabular s kakšnimi zarezicami, me ne bo nihče prepričal, da zaradi tega lahko letiš iz ovinka. Te zarezice nimajo opaznega vpliva na odrivanje vode, ker je guma preozka.
Seveda se sam nikoli nebi vozil z obrnjenim tabularjem, ker to ne zgleda, ampak 95% ljudi tega itak nebi opazilo.

Hvala Blaž, da si delil svoj pogled z nami.

Da povzamem, zarezice nimajo opaznega vpliva, zato se mogoče izdelovalci tabularjev in klinčerjev brezpredmetno trudijo z rebričenjem ob strani. (mogoče bi podobno velja trditi tudi za avtomobilske gume, saj je tam površinska obremenitev (N/mm2) manjša od obremenitve ozke kolesarske gume, pa je posledično tudi možnost nevšečnosti manjša)

Narobe obrnjene gume se pa ne vozi zato, ker to ne zgleda!

Jaz sem pa naivno mislil, da je vsak profil (tudi tisti na gojzerjih) zato, da se manjše nečistoče ob stiku z gumo/čevljem lahko umaknejo v zarezo, s čimer se izboljša kontakt guma/podlaga.

Meni pa je pred leti eden od najboljših slovenskih profijev pojasnil pomen tistih zarez. Lepo izgledajo, dajejo občutek varnosti in še lepše se prodajajo.

Ja, mogoče ni daleč od resnice, pa vseeno, če bi izbiral gumo za slabe cestne razmere (mokrota, pesek), bi vzel popolnoma gladko ali narebričeno 2 mm? Se je pa za vprašat, kolikšen je doprinos mini zarezic na neketarih gumah, ki se dokaj hitro obrabijo, pa si tam ...

Hvala, za info.

Crni2: Problem je v besedi-pojmu "vsak" profil in "vsaka" podlaga...
Za vse podlage ni enotne rešitve.

"Sheldon Brovn": Tread for on-road use

Bicycle tires for on-road use have no need of any sort of tread features; in fact, the best road tires are perfectly smooth, with no tread at all!

Unfortunately, most people assume that a smooth tire will be slippery, so this type of tire is difficult to sell to unsophisticated cyclists. Most tire makers cater to this by putting a very fine pattern on their tires, mainly for cosmetic and marketing reasons. If you examine a section of asphalt or concrete, you'll see that the texture of the road itself is much "knobbier" than the tread features of a good-quality road tire. Since the tire is flexible, even a slick tire deforms as it comes into contact with the pavement, acquiring the shape of the pavement texture, only while in contact with the road.

People ask, "But don't slick tires get slippery on wet roads, or worse yet, wet metal features such as expansion joints, paint stripes, or railroad tracks?" The answer is, yes, they do. So do tires with tread. All tires are slippery in these conditions. Tread features make no improvement in this.
 

Za gladke površine: 

Za pravi aquaplaning - ja je odvisen od hitrosti in pritiska v gumah - a (sicer iz letalskega področja, kjer je res nevaren) da se pojavi: hitrost (v vozlih) = 9 x koren(tlak v PSI) - večji tlak večja hitrost.
Za tabularje, recimo, da so na 6 barov je caa 150 km/h, avto 2 bara pa caa 90 km/h

Pri klasičnem trenju - pa površina nima veze. 

Seveda, se stvar bistveno spremeni, če površine niso gladke, oziroma ima trdna nanos (pesek...) - a če pogledaš profil omenjene gume in "profil" ceste - so nepravilnosti v cesti veliko večje in se več "svinjarije - maziva" izrine tja, kot med zareze gum. 

In ja po izkušnjah (drugih ne mojih) je marsikateri profil na cestnih gumah - zato, ker izgleda bolje (beri, ker uporabniko mislijo, da je bolje, če je). Podobno kot so ugotovili, da tihi sesalci (čeprav učinkoviti) gredo slabše v prodajo, kot glasni - saj se sliši, da so boljši (no pri robotskih je drugače).

Kar se zarez/profila tiče - ja velikost je pomembna in to zelo - pretok viskozne tekočine skozi okrogle cevi je sorazmeren s 4 potenco radija (in pada linearno z dolžino cevi) - za neokrogli profil zareze podobno... 
 

@obelix:

Blaž lahko pojasniš svoj komentar izjave od Gagija. 

Ker če je profil ob strani (za gladko površino po vrhu je verjetno vsem jasno, kam se vrti), verjetno ima neko vlogo, npr. odrivanje vode na mokrem spustu v ovinkih in posledično boljši oprijem in v tem primeru, ko je guma obrnjena, bo profil oz. žleb ob strani vodo silil pod gumo in ne odrival od gume, kar posledično pomeni slabši oprijem. 

To je moja logika. Teh izkušenj na cestnih gumah nimam, koliko se to pozna, ker vozim povsem gladke gume, ampak na MTB-ju se pošteno pozna, a ti gumo prav obrneš ali ne.
Zdej, če nimam prav, se bom nekaj naučil, če imam prav, sta pa zadnja dva komentarja čist neumesna. 

Obelix še ena zate kot mautenbajkarja....

če bi okoli obrnjena guma na mtb pošteno vplivala na oprijem v ovinkih kot praviš, se s Švalbe gumami nebi dalo vozit. Kot najbrž dobro veš se tam pri veliko modelih prednja in zadnja obračata v kontra smeri. Po tvoji logiki bi potem zadnja ali prednja drsela v ovinkih.

Vpliva pa na kotalni upor, to se pa strinjam..... zaradi postavitve čepov po vrhu gume.

Janja, hvala za razlago.

Tega področja (aquaplaning) tehnično ne obvladam, razmišljanja glede uporabe tlaka gume v formuli pa so sledeča:

1. recimo da je vozilo zelo lahko (lahko tudi kolo z 2 bara napumpanimi gumami) ali pa zelo težko (tovornjak), ali se pojavlja aquaplaning ob isti hitrosti, ob predpostavki seveda, da je tlak v gumah obakrat enak?

2. ali pri aquaplaning velikost površinske obremenitve na stiku guma/podlaga ne igra pomembne vloge? Voda je nestisljiv medij, mogoče se v takih razmerah poveča odtok vode izpod stične površine? Pri ožjih stičnih površinah se voda lažje oz. hitreje odstrani.

3. Če npr. limitiram tlak na 0,2 bar (tu se avto za silo še da vozit), potem mi formula poda hitrost aquaplaninga 28 km/h ...?

Ti tudi pritrdim (in ckr.si)., da so zarezice večkrat bolj del marketinga. Moje lastne izkušnje iz klinčerjev so, da se mi v vlažnih razmerah daleč najbolje odnese tole

Seveda ima zelo veliko vlogo tudi material, ki mora biti prilagojen za hladnejše/zimske razmere.

In ker (kot pravijo Nemci) hudič tiči v podrobnostih, se jaz odločam za večji profil, tako dam vsaj možnost umika umazanije. Bi bilo pa seveda fino prebrati kakšno neodvisno raziskavo/primerjavo različnih gum v takih razmerah in ne hvalospeve na straneh proizvajalcev.

Aquaplaninga ne obvladam ne v praksi, še manj v teoriji, vem pa, da se vse stvari na tem svetu dogajajo, ker se splača - in v fiziki je enotna valuta energija - oziroma vse teče po liniji najmanjšega odpora (konta smeri gradienta ustrezega potenciala, če hočeš). In če ima voda kratko in široko pot levo in desno od gume in neke mikrokanalčke (ki so ravno tako polni vode :) ) - kje bo šla večina?

1) tlak na podlago (vodni film, cesto, pesek) je: sila teže/površino stika - dejansko je neodvisen od napumpanosti gum - no ob predpostavki, da ne riješ s feltnami po cesti, pa še tu za povprečje velja... (tu pride do bistvene razlike zaradi podlage - ali poenostavljeno cesta:MTB)
2. seveda igra - bolj je ravna linija stika med gumo in cesto in daljša kot je, pri nižji hitrosti se pojavi aquaplaning (primerjaj frontalno linijo krila hidrogliserja in klasičnega V čolna)
3. Ja in? Popularen šport na Islandiji. Da se ne bo kdo spotaknil glede profila - rabijo ga, da deluje kot pogon v vodi - kot kolesa pri parnikih, da hitrost ne pade...
www.youtube.com/watch?v=Ty6Fp 3dWF0Y

Kot praviš "hudič je v podrobnostih" - in odgovori so cvetk-u za cesto in spodnji "profil":

 

Pa še pomislek o tem profilu - če je za odvajanje vode -zakaj se smer kanalov spremeni? 

Ne o sestavi, širini... ni bilo govora - čisto verjamem, da določenim gumam bolj zaupaš (nič ne poveš koliko so široke, a mislim, da več kot omenjeni tabularji) in lahko, da imajo boljši oprijem- a že zaupanje naredi svoje - zase vem, da se po istem klancu upam hitreje spustiti z ravnim krmilon, kot specialko, čeprav so na specialki boljše zavore in še ročica je daljša, a občutek/navada je pač pregloboko v glavi :(

Pa ko si omenil gojzarje - kje rabijo najboljši oprijem in kaj najbolje prime tudi na mokri skali? V kakšnih profilih delajo stelth gumo - plezalke so gladke, za hojo in kolesarjenje so na 5.10 dali neke mini čepke - tam mi pa dolgo noben ni verjel, da ti podplati pa niso najboljši za fajn razmočen teren po možnosti z listjem (vsaj eden sedaj mi, ker se je "vozil", ko so drugi hodili.

Kar se teh mikroprofilov tiče - pa so super indikator izrabljenosti gume.

@BLaž:
No, pri mtb-ju v hosti verjetno še noben ni zaradi tipičnega aquplaninga odletel iz ovinka :)

Pri mtb gumah je profil izrazit in če gume obračaš ena smer za spredaj, druga za zadaj, potem zadeve pijejo vodo, čeprav se več ne spomnim, kdaj sem nazadnje vozil, ki bi imela to opcijo. Bi bilo pa tudi pri takih gumi problem, če bi jo spredaj in zadaj obrnil kontra, kot je priporočeno. Spredna bi drsela v mokrem oz. nebi lepo držala linije že v suhem, zadnja bi oddrsavala in nebi imela oprijema na vzponu in pri pojemku.  Sicer v suhem še ni tako izrazito, ampak v mokrem bi bilo tako kolo meni nevozno. 

Edinokrat, ko sem se malo igral, je da sem dal minionko DHF zadaj, kot to dela marsikdo, po suhem ni problema, v mokrem katarstrofa, v snegu bi bila verjetno nevozna, zelo hitro je bla nazaj DHR.