Tista zlajnana formula je enako, kot če bi rekel: "Slovenski odrasel moški ima 70kg+(starost-30)/3" (čisto izmišljeno, ampak dejstvo je, da z leti pridobivamo težo). Kot povprečje za populacijo morda drži, za posameznika pa čisto neuporabno.
Tvoj MSU je lahko za 10 (ali celo več) utripov različen od izračunanega. Če imaš zdravo srce, ga načeloma ne moreš "preterati"....dolgotrajno pogosto pretiravanje (kar počnejo recimo vrhunski športniki) pa po nekaterih raziskavah lahko vodi v probleme kot so aritmija in drugo.
Če srce v osnovi ni čisto zdravo, pa se lahko zgodi, da ima intenziven napor hude posledice. Tega verjetno brez preiskav pri kardiologu ne moreš vedeti. Občasno recimo v medijih preberemo novico o kakšnem 20-letnem športniku, ki se je med treningom (ali tekmo) nenadoma zgrudil, potem pa so ugotovili, da je imel to ali ono srčno bolezen.
Na preiskave in meritve lahko greš, kolikor vem, v oba UKCja, meritve dela tudi Fakulteta za šport....verjetno še kdo.
Recimo tole:
MSU je maksimalno število udarcev, ki jih pod obremenitvijo doseže tvoje srce, @sid.
Zato pa je "maksimalno". Preko tega ne gre.
Formula je le nek približek in kot takšen neuporabna. Vidiš na svojem primeru - merjena vrednost odstopa od izračunane.
Če bi hotel izmeriti svoj MSU, bi moral imeti ob sebi zdravnika, ki bo ukrepal v primeru kolapsa. Kajti pri merjenju MSU greš dejansko do odpovedi - dokler se ne zrušiš na tla. To je tvoj MSU. Ko ne moreš narediti več niti milimetra in ko se ne moreš več obdržati na nogah.
Ampak mislim, da si na tekmi dosegel kar lepo število utripov srca, zato lahko pri določanju con, v katerih boš treniral, mirne duše izhajaš kar iz 193. Če pa kdaj to vrednost presežeš, si pač tisto novo vrednost vzemi za določanje con.
Takšna metoda bo zate kot (predvidevam) rekreativca čisto dovolj dobra, saj nisi profesionalec, ki bi se pehal za finesami, ki vodijo do popolnosti, ker tega sam itak ne moreš. Vsak vrhunski športnik ima za seboj ekipo strokovnjakov, ki ga vodijo in mu kažejo pot.
Maš prav...nebom kompliciral... Vo2max mi itak ne pove kaj dost...
A je še kakšen drug način da se določi laktatni prag? Brez laboratorijskega testa ali watt metra?
Glede srca bom pa šel na preventivni pregled k kardiolugu da malo pogleda če vse štima 😊
Maš prav...nebom kompliciral... Vo2max mi itak ne pove kaj dost...
A je še kakšen drug način da se določi laktatni prag? Brez laboratorijskega testa ali watt metra?
Glede srca bom pa šel na preventivni pregled k kardiolugu da malo pogleda če vse štima 😊
@sid
A je še kakšen drug način da se določi laktatni prag? Brez laboratorijskega testa ali watt metra?
https://www.britishcycling.org.uk/zuvvi/media/bc_files/sportivetrainingplans/THRESHOLD_TEST.pdf
....najtežje je dobiti ustrezno traso :), ....lahko pa izvedeš na trenažerju, vendar imajo nekateri s tem težave, saj na trenažerju težko(oz. ne morejo) dosegajo rezulate, kot bi jih zunaj na cesti/trasi(je pa zadeva bolj psihološka kot kaj drugega)
VO2max je izjemno neuporabna številka in gre za meritev, s katero čez okno mečemo denar. Ne le, da sama vrednost ničesar ne pove: https://www.kineziolog.si/kaj-je-vo2max-in-zakaj-ta-ne-pove-vsega/
, problem je tudi v tem, da te mašine niso ravno zanesljive. Pa naj proizvajalci in pametovalci rečejo, kar hočejo. Slučajno sem vsak dan v stiku z njimi. Če rabiš test, je najbolje narediti kakšen laktatni test, npr. pri PulsePerformance. To je veliko boljši pokazatelj pripravljenosti in še veliko bolj ponovljiv in natančen je.@sidJaz sem bil na pregledu, imenovanem "cikloergometrija". Test je pokazal, da sem v odlični formi in da nimam nikakršnih težav ne s srcem ne z ožiljem okoli srca. (laično povedano).Maš prav...nebom kompliciral... Vo2max mi itak ne pove kaj dost...
A je še kakšen drug način da se določi laktatni prag? Brez laboratorijskega testa ali watt metra?
Glede srca bom pa šel na preventivni pregled k kardiolugu da malo pogleda če vse štima 😊
Je pa test zelo neobičajen, vsaj zame. Zakaj?
1. Sedeš na sobno kolo neogret, ogrevanje na 60 °/min, težavnost se stopnjuje 6 min. In potem se začne test.
Zdravnik/program postopoma zvišuje upor itd. do "odpovedi". Oz. do točke, kjer se za nekoga začnejo take ali drugačne zdravstvene težave. Veliko jih testa fizično ne zmore, t.j., da ne zmorejo več poganjati. Niso dovolj močni.
(Nisem hud kolesar, ampak kolesariti na vzponu 9-10%, prestavnem razmerju 34/28, tlaku 198/90 in pulzu 144 u/min mi ne predstavlja težav. Tako je bilo zame na mojem testu.)
2. Neobičajno za kolesarja je, da dela na 60 °/min.
3. Neobičajno je, da se ohlajaš tako, da se upor na testnem kolesu naenkrat sprosti in ga kljub prošnji ne dodajo. Ni dobro zaradi kasnejših možnih težav: možna je aritmija in glavobol, ki lahko traja še naslednji dan. Verjetno je potrebno zato počakati v prostorih še vsaj 5 min., če komu slučajno postane slabo.
4. Neobičajno je tudi, da se sicer zdravim ljudem svetuje, da naj bi se ne mučili z napori, pri katerih utrip preseže vrednost 120 u/min.
V času testa ugotovijo npr. MET, delovanje srca in ožilja (EKG, merjenje tlaka). In potem zdravnik svetuje, da se v vročini ne naprezamo preveč, ker srce ni večno. Dober nasvet, ki ga lahko malo priredimo svojemu počutju med naporom. ;)
Jaz sem zadovljen s pregledom, ker sedaj vem, da jo s srcem in okolico srca vse OK.
@SODROVC, samo na 143 udarcih na minuto si vrtel? Jaz se na teh cifrah šele začnem ogrevati :)
Koliko W/kg si obrnil, če ni skrivnost?
@kamencek@SODROVC, samo na 143 udarcih na minuto si vrtel? Jaz se na teh cifrah šele začnem ogrevati :)
Koliko W/kg si obrnil, če ni skrivnost?
Parametri, doseženi med pregledom, me uvrščajo visoko v prvi funkcionalni razred. Baje.
V glavnem, zdravo srce in pljuča.
Hvala za pojasnilo!
Čestitam za zdravo srce in pljuča!
Mene kar naprej pošiljajo na EKG, celo kot mulcu mi je osebni zdravnik že podrobno razlagal, kako mi bodo vstavili srčni spodbujevalnik, ko mi je nameril - po njegovem - prenizek srčni utrip. Zlezel sem sam vase, ker me je tako prestrašil (zgodilo se je cca. 25 let nazaj), a so me na srečo v kliničnem centru potem potolažili in pospremili iz ambulante z obilo odobravanja: "Kar tako naprej, fant!"
V mirovanju imam namreč srčni utrip okrog 42 udarcev, med spanjem mi pade tudi na 35. Med športno aktivnostjo utrip normalno dvignem in po aktivnosti se mi tudi normalno začne spuščati na normalo.
V klanec še nikoli nisem šel z nizkim utripom.
Mi je pa povišan utrip v mirovanju dober indikator, ki mi govori, da sem utrujen, ali prehlajen.
😄 👍
Nimam pojma , samo vem , da mi , ko mi srce začne brez napora drdrati s 155 , končam na urgenci . Kardiolog mi je pojasnil , da kri ne more dohajati bitja srca in srce dela vakum s krvjo , zaradi vakuma se pa trombi delajo. Zato jem tablete za redčenje krvi ! SID je rekel v prvem postu , da mu utrip ni več padel , čeprav se je napor končal in da to ni bilo prvič . Da to ni mogoče začetek atrijske fibrilacije ?
Srce ima lahko težave tudi zaradi čustvenih težav ali pa zaradi sicer zelo kratkega a visoko intenzivnega napora. Npr. pri garanju z utežmi ali pa pri dvigovanju na drogu. Ali pa, če smo vzeli preveliko dozo D3 vitamina.
Za take primere imam doma Helex in vzamem samo 1/2 tabletke, ki jo raztopim kar v ustih. Poplaknem pa z vodo, ne s pirom. 😅
@SODROVC
Jaz sem ga včasih navijal tudi na 235 u/min. V gorah nisem imel nikoli težav z višino oz. z višinsko boleznijo. Dopoldne ob 10:30 sem štartal v Chamonix-u, zvečer sem bil že v zavetišču Valllot. Vmes pa na vrhu Mt. Blanca. V dolini utrip 36 u/min.
Si moral bit kar mašina (tud Korensko z 39/25 in naflimanim asfaltom ni od muh). Si šel z Aiguille du Midi-ja (prečenje) al čez Bossons oz. z zobatko gor, pa potem čez Dome du Gouter in gor/dol? Si se kaj svaljkal po Široki peči?
Z žičnico na Ailuille du Midi, pol pa na ledenik in pod Mt. Blanc du Tacul in po Gervasutti-jevem kuloarju gor. S kolegom sva plezala nenavezana, ker je zvečer začelo snežiti in sva se bala, da če potegne plaz, da bi oba odnesel. (Par ur sva/smo čakali, če bi se neurje umirilo. In okoli pol noči se je).
Sva plezala zamaknjeno. Zaradi črnega ledu je bila možnost plazu zelo velika. Potem pa z Mont Blanc du Tacul do vrha in navzdol do Vallot-ja. Čez ledenika (Grand Bosson in Tacconaz?) do stare žičnice in ker sem vedel, da je prečenje do nove srednje postaje žičnice z Ailuille du Midi predaleč (srednja postaja je za dostop do plezalnih smeri v Aiguille de Blatiere, kjer sva splezala par težkih smeri, katerih zaradi težavnosti oz. visokih ocen pri nas niso priznali), sem si sezul plastične "gojzarje" in peš sestopil do Les Housches-a. In potem šel peš še do Chamonixa.
Od Mt. Blanc du Tacul naprej sem bil sam zato, ker je kolega želel počakati še dva Ljublančana, ki sta plezala počasneje, sta plezala navezana. Sta pa imela kuhalnik in je računal na to, da si bojo skuhali čaj. So pa morali potem na srednji postaji nove žičnice bivakirati brez opreme. En je dobil celo ozebline na nogah.
Ja, tisti spust čez ledenik je bil nekaj posebnega, tako kot vzpon. Francoski vodniki mi sprva niso verjeli, da sem/smo kuloar sploh preplezali, ker ga ni šel tisto poletje nihče, črni led pač...
Se je pa takrat v sosednji steni poškodoval poškodoval en Ljubljančan, ki so ga reševali s helikopterjem. Posebnost je bila takrat to, da so reševali le poškodovanca, zdravega pa ne. Ker pa je bila soplezalka, so v dolino odpeljali tudi njo. In YU sklad za reševanje v tujini je bil prazen.
Tisto leto, 1986, je samo v pogorju Mt. Blanca umrlo 39 alpinistov. Veliko jih je šlo v začetku julija plezati v lepem vremenu v poletni opremi, v kratkih majcah itd.. Vreme se je na hitro spremenilo v snežni vihar in so vsi ostali zmrznjeni v stenah. Reševanja so potekala, mislim da 14 dni.
No, mi smo se takoj po prihodu zaradi tega spravili v plezalne centre in tam "razturali". Potem pa v granitne stene Aiguille de Blatiere-a. Na koncu smeri je konec, spust le ob vrvi v vznožje stene. Tam sva se na stojišču za spust srečala z Baskom in njegovo punco. Ker smo imeli vsak svojo 90 m-sko vrv, smo si med seboj pomagali in smo do časa ušli novemu snežnemu neurju. Ja, malo je pa le bilo napeto, ampak smo bili dobri in smo imeli tudi nekaj sreče. Baje pomaga pogumnim.
Kako dober občutek za prostor smo imeli takrat. Prvič v tako visokih gorah, pa brez GPS napravic, pa brez zemljevidov. Vse sem vedel že samo tako, da sem gledal v gore in si zapomnil njih umestitev v prostoru.
Živijo, zanima me malo nekaj glede srčnega utripa.
Par dni nazaj je bla mtb tekma. Kratka, cca 30km in 800vm. Na štartu vročina, 32 stopinj. Že na štartu je bil pulz 110. Kar pri meni ni nič nenavadnega. Po 20 metrih pulz 165, po dobrih 2min 185. Za prvi vzpon sem računal, da rabim cca 30 min in sem držal tempo. Pulz skozi tam do 188. AVG ko sem prispel v cilj je bil okroglih 180. Med tekmo, sem ga držal cca 20s na 190+..Najvišji 193. Kar je tudi največ odkar se okvarjam z športom. Če bi šel še enkrat to traso furat, bi v štartal malo bol po pameti, ker tempo proti koncu ni bil več pravi pulz pa ni več padel...Jbg, se ni zgodlo prvič...Itak pa ne funkcioniram najbolje ob veliki vročini.
Star sem 32 let in pulze imam enake zadnjih 10 let. Ne opažam, da bi pulz kaj padal z leti. Me pa malo skrbi ali je to sploh ok za mene?
Malo berem in vsi vsepovsod omenjajo to zlajnanjo formulo 220bpm-leta in da bi naj to bil moj max srčen utrip(188) ter ta tega ni zdravo preseči oz. je nevarno..Kako za hudiča, naj bi bil moj max 188 če pa ga lahko, če sem vredu spočit ter motiviran skorajvedno presežem? Če je pa vroče gre še toliko lažje. Ne razumem točno koncepta MSU. Kako se naj orienteram po % MSU, ali naj rečem da je moj kot po teoriji 188 ali naj obvelja to, kar lahko dosežem v praksi na terenu?
Najbolj me skrbi gleda zdravja ali ga je smiselno terat v mavrične obrate oz, ali ima lahko to kakšne negativne posledice?
Na sam utrip zadnja leta nisem polagal veliko pozornosti. Pač sam sebe sem toliko spoznal, da vem približno kdaj in koliko si lahko privoščim preden me zabije do nafte. Če je tekma cca 1h grem pač na polna od štarta(včasih se ne izide)...Če me na maratonu čaka več vponov ter 3000vm+, grem v klance nekje 168-170bpm...Če ga bolj teram, mi sčasoma pulz samo raste, tempo pada(orng), sam pa končam v krčih...
Bi bilo smiselno it do kardiologa? Ali naredit ta vo2max test al kako se že reče...Nisem glih neki podkovan z terijo...Jst sam furam (: Zdaj pač nisem več mulc in mogoče tud bolj gledam na zdravje in sm tak malo...zamišljen (:
Najbolj vesel bi biv, da mi en reče, da srce samo ve kdaj je preveč in ne gre preko zdrave meje...da se ne rabim še z tem ubadat
Obstaja kar neki testov in sem malo zmeden na katerega it..
Kje delajo teste, da se kakšno je stanje mojega srca ob obrmenitvi, da pač vem, da ga lahko ženem do onemoglosti brez posledic ter Vo2 max obenem?
hvala