Pojma nimam o e-MTBjih, ampak na strani:
imaš vse polno testov polno vzmetenih, trdakov, primerjave motorjev in ostalega.
Stran je v angleščini ali nemščini.
Če je budget bolj omejen, priporočam Hofer kolo, pride cca. 1100, ima dobro garancijo, dober support, korektna izdelava, moja mami je z njim že dobro leto super zadovoljna, brez enega problema. Je pa res, da smo mi vzeli treking kolo in da je potrebno počakat akcijo. Mislim, da sem letos videl pa tudi že mtb v ponudbi, samo nisem pa čist 100%.
Cenovno ugodna e-kolesa najdeš tudi na http://rogosport.si/ .
Kako je pa kaj z predelavami navadnega kolesa v E kolo. Cenejši so od kompletnega e kolesa, kako se kaj to obnese. Ima kdo izkušnje ?
@jesenKako je pa kaj z predelavami navadnega kolesa v E kolo. Cenejši so od kompletnega e kolesa, kako se kaj to obnese. Ima kdo izkušnje ?
Pri kolesih velja, kot povsod drugod, malo denarja malo muzike. Raje odstejte za kolo 1500€ in samo uzivajte v voznji brez nepotrebnih skrbi.
Kakšnim obremenitvam niso namenjeni okvirji?
Količkaj spodoben kolesar (tudi rekreativci) med šprintom preseže 1000W. Pa še nisem slišal da bi za to potrebovali posebne okvirje. Tistih 250W ki jih doda motorček pri tem ne igra vloge.
Pri zaviranju je še manj razlike.
Sicer se strinjam, da je v večini primerov bolj smiselno dati par sto EUR več in kupiti kolo, ki je že v osnovi zasnovano kot eKolo, ampak to da bi električni pogon preobremenil okvir pri pospeševanju in zaviranju mi ni logično...
@ElTorroKakšnim obremenitvam niso namenjeni okvirji?
Količkaj spodoben kolesar (tudi rekreativci) med šprintom preseže 1000W. Pa še nisem slišal da bi za to potrebovali posebne okvirje. Tistih 250W ki jih doda motorček pri tem ne igra vloge.
Pri zaviranju je še manj razlike.
Sicer se strinjam, da je v večini primerov bolj smiselno dati par sto EUR več in kupiti kolo, ki je že v osnovi zasnovano kot eKolo, ampak to da bi električni pogon preobremenil okvir pri pospeševanju in zaviranju mi ni logično...
Torej trdiš, da je navaden okvir na recimo na 15kg težkem treking kolesu ENAKO trden kot na 25 kg težkem e-kolesu? Da dodatnih 10 kg in dodatnih min. 250W pospeška ne igra nobene vloge pri vožnji? Izdelava in struktura okvirja je larifari? Zakaj so potem nekateri cestni okvirji namenjeni kolesarjem do 100kg drugi pa do 85kg telesne teže? Marketinška poteza proizvajalcev in trgovcev? Sila pri zaviranju in zavorna pot sta enaki pri enakih hitrostih in težah koles?
Nisem rekel, da sta en in drugi okvir enaka. Pravim da ne vidim razloga, zakaj bi pospeševanje in zaviranje eKolesa predstavljalo toliko večjo obremenitev za sam okvir, da le-ta tega ne bi zdržal.
Pri eKolesu govorimo o dodatnih 5-10 kilah teže. Ti iz tega delaš dramo, kot da bi hotel s Twingom tovoriti 500 kil cementa.
Drugače rečeno - če se na tisti bicikl vsede 110-kilski ded, bo bistveno bolj obremenil okvir, kot pa če povprečen kolesar namontira baterije in motor na njega.
eKolesa nihče ne potrebuje.
@ElTorro
eKolesa nihče ne potrebuje.
@ElTorro
eKolesa nihče ne potrebuje.
Že res, da gredo nekateri "hipstersko" v nakup e-bikea, drugi pa v njem iščejo potuho. A verjamem, da so v manjšini. Ti nas res ne smejo motit.
Večina drugih jih z e-pomočjo širi radij voženj, si podaljšuje izlete, zvišuje stopnje težavnosti ali povečuje dosegljivost (kot npr. to nedeljo precej priletna gospa, ki je šla na Mangartsko sedlo). Nekatere punce/ženske sledijo svojim partnerjem na specialkah. Posameznim primerom pa služi kot rehabilitacijski pripomoček (srčni bolniki, ortopedski posegi ...).
Razlogov je cel kup. Vsak ima svojega. Naj jih ima. Kapo dol vsakemu, ki spravi rit s kavča ali sedeža avtomobila in se gre premigat tako ali drugače.
Pogled na e-biking imamo lahko v tem trenutko, ko smo še "mladi" in relativno zdravi, zelo kritičen. Čez nekaj časa se zna zgodit, da bomo hitro obrnili ploščo.
Tud sam sem že doživel šopirjenje atrofiranega mladca, ki me je z e-bikeom napol crknjenega z jezikom do zgornje štange vzneseno prehitel. Pa kaj potem. To so zgolj izjeme. Ostali več ali manj vsi spoštljivo gledajo na kolesarje, ki z lastno močjo pribrcajo na vrh. Zakaj ne bi še mi njih? Saj se tudi oni trudijo. Vsak po svoje in vsak s svojim razlogom.
"Nihče ne potrebuje" je bil mišljen kot replika na "Kdor doseže 1000W ne potrebuje e kolesa"
Poanta je bila ravno v tem, da nihče od nas kolesa ne potrebuje - imamo jih za užitek. Tako tudi nihče ne potrebuje eKolesa, pa si jih ljudje vseeno kupijo. Pred časom sem v eni temi na tej forumu navajal praktično enake razloge kot ti, zakaj je eKolo včasih smiselno. Ravno kot repliko nekomu, ki je kvasil v smislu "če ne prideš gor brez elektrike, nimaš gori kaj iskati". Snobizem in elitizem me pač motita, še posebej pri rekreaciji.
Jaz v šprintu brez večjih težav pihnem 1000W. Pa ne vidim razloga, zakaj si ne bi najel eKolesa če bi šel recimo za 3 dni na dopust v neko regijo in bi tam želel videti čim več. Zakaj ne bi v tistih treh urah prekolesaril 100 km namesto 60?
Redko zahajam na forume, ker sem sit brezveznih in nesmiselnih odgovorov v duhu
"Kaj ti bo bicikel, če maš torbo!".
Ko nekdo vstopi na forum želi, kolikor je to sploh možno??, dobiti strokovno podporo, pomoč, smernice ...
Tistim, ki te podpore niso sposobni dat, predlagam, da sedejo na kavč in šaltajo daljinca ali pa na kakem drugem forumu poiščejo sebi enake! Škoda papirja in naših oči!
Sedaj pa k temi EL. KOLO in morebitna PREDELAVA
Ja, tudi sam se za to zanimam. Čeprav sem bil pred časom rahlo skeptičen do tovrstne "podpore lenobe",
če že želijo nekateri to slišati, nikakor in nikoli pa žaljiv do uporabnikov e-kolesa!
Prešel sem abrahama (mladci, vsi pridete za mano), kolena občasno rahlo škripajo,
ob obremenitvi pa sploh ... Žena se dnevno vozi 7 km v službo, v vsako smer.
Ke pride prešvicana, domov tudi.
In nenazadnje, z veseljem bi se kako nedeljsko popoldne na trek turi pridružil pol mlajšim otrokom,
polnim energije. Zato bo k hiši prišlo prvo e-kolo, žena ga bo dobila za 40 RD,
jaz pa kmalu zatem svojega, če se bo ta obnesel
In ja, pridružim se zgoraj zapisanemu, vsaka čast vsakemu (razen bahaškim izjemam),
ki svojo rit prestavi iz fotelja ali avto sedeža na trd in prešvican kolesarski sedež,
in se odpelje v službo, na potep, uživat v naravo, ...
So pa tudi taki, ki bi radi "leteli" po gozdnih cestah ...
Sedaj pa k temi EL. KOLO in morebitna PREDELAVA – TEHNIČNO
Prekolesaril sem malo okoli ponudnikov nadgradnje v osrednji slovenski regiji. Ponudbe je veliko.
Naletiš na mojstre, naletiš na »pametne« in naletiš na take serviserje, ki na vprašanje katere znamke
je vgrajen motor nimajo odgovora, na vprašanje kolikšen navor ponudi pogon pa odgovorijo:
»ma to ti gre v hrib, da se sam kadi za njim«. Hvala za takšen suport.
Zasledil sem … vgrajujejo se sprednji pogoni, najcenejši in po moji presoji najmanj primerni.
Vgrajujejo se zadnji pogoni (srednja cena) in sredinski pogoni na os pedal.
Sredinski so najdražji in po moji presoji tudi največ nudijo.
Sredinski pogon je vgrajen v os pedal/gonilke. Prenos sile gre preko menjalnika, kar je glede
razporejanja pogonske moči na cestišče nedvomno najboljše, saj taisto pomoč menjalnika uporabljano
tudi naše noge. Slabost je ta, da ob taki vgradnji sprednje tri verižnice/prestave izgubimo,
saj jo nadomesti ena sama nova verižnica motorja.
Tako nam »zmanjka obratov« za velike hitrosti po ravninah in spustih (ko tudi motor več ne pomaga),
zmanjka pa nam tudi počasnih prestav za hude vzpone, kjer pa nam seveda pomaga motor.
Tu pa se pojavita dva principa delovanja motorjev, pravzaprav ekektronike in dva precej različna režima električne pomoči pri vožnji. Prvi tako imenovani PEDELEC ki deluje s pomočjo senzorjev OBRATOV,
drugi pa deluje po principu senzorja NAVORA. Slednji od kolesarja terja precej več njegove aktivnosti
in znoja – in če je kolesar aktiven ponudi tudi več pomoči, prihrani energijo, poveča domet …
Žal pa vse te informacije ponudniki predelave bodisi skrivajo, bodi si pa teh pojmov niti sami nimajo razčiščenih. Se pa taisti problem pojavlja tudi pri prodajalcih novih integriranih el.koles.
Naj me kdo popravi, če sem si sestavil napačno sliko o teh zadevah.
Ima tu kdo iskušnje? Je poskusil enega in drugena in lahko poda uporabno primerjavo?
No pa še moje mnenje... Električna kolesa so tukaj in bodo tudi v prihodnje. Lahko rečem, da smo komaj na začetku razvoja te tržne niše... In gremo še naprej: trenutno, kot kaže situacija, so električna kolesa edina smiselna elektrifikacija vozil... Tu ciljam na električne avtomobile, ki niti slučajno niso uporaben izdelek. Meni osebno so bolj všeč lažja električna kolesa... Se pravi kolesa z manj zmogljivimi motorji in manj zmogljivimi baterijami? Zakaj? Odgovor je enostaven. Zato, ker lažja kolesa lahko poganjaš tudi brez pomoči elektrike in z lažjimi kolesi lahko po asfaltu dosegaš tudi hitrosti nad 25km/h... V to kategorijo na primer spada novi Specialized Turbo Vado SL, ki tehta med 14 in 15 kg. To pa je v rangu običajnega treking kolesa. Tu jaz vidim perspektivo. Absolutno pa si ne želim elektro-MTB zverine z 22 kg. Sem že videl kako to deluje v praksi na asvaltu. Enostavno ne more parirat cestni specialki, niti navkreber ne. To, da bi več časa vozili s 25km/h v strme klance lahko kar pozabite. Teža kolesa je enostavno prevelika in na dolge razdalje in daljše klance ni konkurenčen navadni specialki. Tako da, moj nasvet je: ne kupujte e-MTB zverine za po asvaltu (kar mnogi ravno to počnejo...). Skratka, zaključek mojega samogovora je naslednji: za daljše vožnje po urejenih podlagah boste veliko bolj zadovoljni in hitrejši z lažjimi kolesi, ki imajo manj zmogljive motorje in manjše baterije...
Praktični prikaz vožnje po cestah slovenskega podeželja: trasa je dolga 50km in na njej dosežemo 1000 višinskih metrov. Srednje natreniran rekreativec na specialki bi opravil s to razdaljo v recimo 2 urah in 15 minutah. Kako pa je to izvedljivo z električnim gorcem z boschevim motorjem četrte generacije in ultra zmogljivo baterijo? Je, ampak z naslednjimi omejitvami: 1. na tej progi ne boste hitrejši od zgoraj omenjenega srednje natreniranega rekreativca na specialki. Vožnja po ravnini je namreč z 22-23 kg težkim kolesom izredno utrujajoča in nemogoče bo dosegati hitrosti nad 25km/h ali sploh voziti brez pomoči elektromotorja. 2. Proti koncu te 50km trase vam bo (zagotovo) začelo primanjkovati energije v bateriji. Zaradi velike teže samega kolesa pa si ne smete dovoliti, da bi ostali brez, zato bo na koncu take trase kar nekaj živčnosti in preračunavanja, kako priti na cilj, ne da bi izpraznili baterijo. Tako to deluje v praksi.
Lepo si napisal Hribolaznik.
Navdušenci nad e-kolesi se ne sprašujejo o posledicah svojega početja.
1. Elektrika. Ja, dragi moji, elektrika se proizvaja v HE, še več pa v TEŠ in NEK, kmalu bodo na vrsti tudi HE na Muri ... Vem, da vaš 'konjiček' ne rabi prav veliko, pa vseeno, to je tako, kot da bi vsak dan pljunil v zbiralnik pitne vode v vašem kraju. Bi se poznalo, bi bila voda onesnažena? Verjetno ne, sami pa povejte, če bi bili pri tem ravnodušni.
2. Odpadne baterije. Nekega dne vam kapaciteta baterije ne bo zadoščala za vaše 'gromozanske napore'. Postala bo odpadek. Odpadek, ki vsebuje težke kovine (Cd, Hg, Pb ...). Ko bo treba te odpadke predelati, se seveda to ne bo zgodilo v obratu v vašem kraju, ker (to boste sami poudarjali!) vam ustava zagotavlja pravico do zdravega življenja in okolja! Če je treba, boste dali podpis civilni iniciativi ...
Dandanes ni problem industrija, problem s(m)o ljudje. Živeti preko svojih zmožnosti in sposobnosti, vse ostalo nas ne zanima. Država naj skrbi za čisto okolje, saj za to so davki!(?) Pri tem se ne zavedamo, da s svojim nespametnim ravnanjem samo spodbujamo industrijo k vedno novim izdelkom.
In vse to samo zato, da ste hitrejši in da imate večji doseg. Žalostno. Doseg vašega razmišljanja ni prav dolgoročen.
Bciku (in tebi podobni), jaz imam verjeno manj let do 60 kot si ti naprej od Abrahama. Ampak če ne moreš, pač ne gre. Kaj pa recimo s tvojimi koleni kratke ture po ravnem. Mogoče pa kar minigolf? Ne, ti boš raje e-kolo. Predlagam ti, da na ARSO sporočiš lokacijo svoje nepremičnine, da se tam odpre odlagališče odpadkov. Bo šlo?
V čem jaz vidim veliko prednost e-koles? O tem vedno večkrat razmišljam na kakem klancu. Je res zdravo nabijati svoj pulz na 175 in več ali je bolj zdravo isti klanec prevoziti s 140 bpm? Ko si star 20 let o tem verjetno ne razmišljaš. Ko pa si 40, so zadeve že malo drugačne.
Zdaj srečujem že toliko e-koles, da me resno mika rezervacija kakšnega testnega modela. Bojim se da mi bo všeč :D
@MatMatV čem jaz vidim veliko prednost e-koles? O tem vedno večkrat razmišljam na kakem klancu. Je res zdravo nabijati svoj pulz na 175 in več ali je bolj zdravo isti klanec prevoziti s 140 bpm? Ko si star 20 let o tem verjetno ne razmišljaš. Ko pa si 40, so zadeve že malo drugačne.
Zdaj srečujem že toliko e-koles, da me resno mika rezervacija kakšnega testnega modela. Bojim se da mi bo všeč :D
Drugače pa pulz 175 ni nezdrav... in tudi z eKolesom lahko nabiješ pulz do 175.
Mene pa iz zapisov preseneča koliko 40 - 50 letnikov vas je v katastrofalnem stanju. Brez modre tabletke še gre? Aja, sej so tudi električni.
Malce za hec, malce za res. Izraz "električno kolo" je metanje peska v oči. Pravilen izraz je "električen motor". Tudi "električnih avtomobilov" ne imenujemo "elektricna rikša".
Če nočeš gonit ali ti je pretežko, si omisliš motor - ta pravi, ali pa električen.
Pomladi sva z enim 87-letnim Italjanom zamenjala kolesi. On je dobil mojo specjalko, jaz njegovega e-trekkinga. V klanec sem mu na "Eco" sledil, navzdol mi je ušel, po ravnini pa tudi. Ej, 87-let star ata! 1/4 stoletja starejši od mene?! Je pa treba povedat, da je možakar celo življenje kolesaril. Amatersko, Veliko je 70 in več let starih ljudi, ki ne tišijo več v klance, ampak po bolj zmernem terenu. Crni2 ima po tej plati prav, tako kot oni.
Se spuščam z mangartskega sedla in tam, pri fontani v vasi Strmec, si točim vodo. Pa pride do mene en starejši par (možakar 70 let) in me vpraša, kako daleč je še do vrha in če je naprej še tako strmo, kot do vasi. Rada bi prišla do vrha, pa da imasta baterije že skoraj prazne. Pa še nazaj v Bovec bo treba priti...
@SODROVCPomladi sva z enim 87-letnim Italjanom zamenjala kolesi. On je dobil mojo specjalko, jaz njegovega e-trekkinga. V klanec sem mu na "Eco" sledil, navzdol mi je ušel, po ravnini pa tudi. Ej, 87-let star ata! 1/4 stoletja starejši od mene?! Je pa treba povedat, da je možakar celo življenje kolesaril. Amatersko, Veliko je 70 in več let starih ljudi, ki ne tišijo več v klance, ampak po bolj zmernem terenu. Crni2 ima po tej plati prav, tako kot oni.
Se spuščam z mangartskega sedla in tam, pri fontani v vasi Strmec, si točim vodo. Pa pride do mene en starejši par (možakar 70 let) in me vpraša, kako daleč je še do vrha in če je naprej še tako strmo, kot do vasi. Rada bi prišla do vrha, pa da imasta baterije že skoraj prazne. Pa še nazaj v Bovec bo treba priti...
Se pravi zdaj pri sedemdesetih ne bi smel več prikolesariti na vrh klanca pa potem po ravnem naprej ? Mislim, da je prav E-kombinacija tudi v tem primeru dobrodošla za uspeh, to je premagovanje tudi težjih odsekov na poti. Tudi pri E-kolesarjenju ostane nastavitev, da je potrebno dodajati lastno moč, ki jo imamo za to aktivnost na razpolago.
V torek sem s kolegi kolesaril krog Vršič Mangart...Na Mangartu sem srečal nekaj kolesarjev z e-kolesi in smo se z vsemi lepo pozdravili. Z izjemo enega prepotentnega Ljubljančana, ki nas je prehitel in rekel ˝ Dejmo prehitet te počasne kolesarje...Živjo..saj se samo malo hecam...hehehe¨ . Na jetra so mi pa šli avtomobilisti in celo en je z avtodomom rinil gor. Naj se vozijo z e-kolesi...nekateri gredo na kolo samo zaradi izleta in ne primarno zaradi tekmovanja. E-kolo ni problem, problem so nekateri, ki si jih kupijo. Ampak taki se ne znajo obnašat niti v avtu niti peš. Pa kakor slišim naj bi e-specialke imele tak motor, ki bi se, ko bi presegel 25 km/h izklopil in te ne bi oviral, če bi se želel po ravnini preljat hitreje.
@fuegoPa kakor slišim naj bi e-specialke imele tak motor, ki bi se, ko bi presegel 25 km/h izklopil in te ne bi oviral, če bi se želel po ravnini preljat hitreje.
@aljoman
@fuegoPa kakor slišim naj bi e-specialke imele tak motor, ki bi se, ko bi presegel 25 km/h izklopil in te ne bi oviral, če bi se želel po ravnini preljat hitreje.
A ni tako, da do 25km/h gre s pomočjo elektrike, kar pa gre hitreje moraš pa tako samo še na lastni pogon? Razen tistih, ki imajo odlenjeno do max.
On ti ne pomaga, še vedno pa nimaš kolesa v prostem teku + tega je težek 20 kg.
@jesen@SODROVCPomladi sva z enim 87-letnim Italjanom zamenjala kolesi. On je dobil mojo specjalko, jaz njegovega e-trekkinga. V klanec sem mu na "Eco" sledil, navzdol mi je ušel, po ravnini pa tudi. Ej, 87-let star ata! 1/4 stoletja starejši od mene?! Je pa treba povedat, da je možakar celo življenje kolesaril. Amatersko, Veliko je 70 in več let starih ljudi, ki ne tišijo več v klance, ampak po bolj zmernem terenu. Crni2 ima po tej plati prav, tako kot oni.
Se spuščam z mangartskega sedla in tam, pri fontani v vasi Strmec, si točim vodo. Pa pride do mene en starejši par (možakar 70 let) in me vpraša, kako daleč je še do vrha in če je naprej še tako strmo, kot do vasi. Rada bi prišla do vrha, pa da imasta baterije že skoraj prazne. Pa še nazaj v Bovec bo treba priti...
Se pravi zdaj pri sedemdesetih ne bi smel več prikolesariti na vrh klanca pa potem po ravnem naprej ? Mislim, da je prav E-kombinacija tudi v tem primeru dobrodošla za uspeh, to je premagovanje tudi težjih odsekov na poti. Tudi pri E-kolesarjenju ostane nastavitev, da je potrebno dodajati lastno moč, ki jo imamo za to aktivnost na razpolago.
Da se ti ne bo zgodilo enako: Očitno sta imela ves čas preveč el. pomoči, pa jima je zmanjkalo el. en. v bateriji. In če misliš, da je od Loga pod Mang. do Bovca ravnina, se prekleto motiš. Moraš enkrat probat prekolesarit od Bovca do tja in nazaj, pa ti bo vse jasno. Za dolge in/ali strme trase je max., kar si lahko privošči en netreniran e-kolesar, nastavitev na ECO. V nasprotnem primeru ostane brez e-pomoči.
Je pa vsekakor cestno ali pa gravel e-kolo (tako, za kakršno sem ti dal povezavo na ene drugem postu), boljša varianta, ker lahko izklopiš pogon, ne samo el. motorček. Razlika je v tem, da potem... preberi si na tistih linkih...
Precej časa sem rabil, da sem se odločil za nakup električnega kolesa. Izbral sem cenejšo in manj popularno znamko in priznam imel srečo pri nakupu.
Res nisem pričakoval, da bom videl na tem kolesu, je bil dodatek senzorja navora. Običajno jih najdemo na dražjih kolesih.
Pomoč pedala za zaznavanje navora meri količino sile, ki jo pritisnete na stopalke in vam daje pravo mero pomoči sorazmerno s tem, koliko truda vložite. Spodnja vrstica je, da omogoča veliko bolj tanko prehod na električno asistenco, ko začnite pedalirati. Pomeni tudi, da vam motor daje optimalno moč, ko ga potrebujete.
Druga pogosta lastnost senzorja navora je, da na splošno poveča učinkovitost motorja in tako poveča doseg baterije.Torej, kolo je super, res pa je treba tudi aktivno pedalirati, potem je tudi pomoč motorja primerno dobra. Kolo torej za še vedno aktivnejšega kolesarja in ne za tiste bolj lene.
@jesenPrecej časa sem rabil, da sem se odločil za nakup električnega kolesa. Izbral sem cenejšo in manj popularno znamko in priznam imel srečo pri nakupu.
Res nisem pričakoval, da bom videl na tem kolesu, je bil dodatek senzorja navora. Običajno jih najdemo na dražjih kolesih.
Pomoč pedala za zaznavanje navora meri količino sile, ki jo pritisnete na stopalke in vam daje pravo mero pomoči sorazmerno s tem, koliko truda vložite. Spodnja vrstica je, da omogoča veliko bolj tanko prehod na električno asistenco, ko začnite pedalirati. Pomeni tudi, da vam motor daje optimalno moč, ko ga potrebujete.
Druga pogosta lastnost senzorja navora je, da na splošno poveča učinkovitost motorja in tako poveča doseg baterije.Torej, kolo je super, res pa je treba tudi aktivno pedalirati, potem je tudi pomoč motorja primerno dobra. Kolo torej za še vedno aktivnejšega kolesarja in ne za tiste bolj lene.
@obelix@jesenPrecej časa sem rabil, da sem se odločil za nakup električnega kolesa. Izbral sem cenejšo in manj popularno znamko in priznam imel srečo pri nakupu.
Res nisem pričakoval, da bom videl na tem kolesu, je bil dodatek senzorja navora. Običajno jih najdemo na dražjih kolesih.
Pomoč pedala za zaznavanje navora meri količino sile, ki jo pritisnete na stopalke in vam daje pravo mero pomoči sorazmerno s tem, koliko truda vložite. Spodnja vrstica je, da omogoča veliko bolj tanko prehod na električno asistenco, ko začnite pedalirati. Pomeni tudi, da vam motor daje optimalno moč, ko ga potrebujete.
Druga pogosta lastnost senzorja navora je, da na splošno poveča učinkovitost motorja in tako poveča doseg baterije.Torej, kolo je super, res pa je treba tudi aktivno pedalirati, potem je tudi pomoč motorja primerno dobra. Kolo torej za še vedno aktivnejšega kolesarja in ne za tiste bolj lene.
O kateri znamki in modelu je govora?