Cestno endurance kolo

Pozdravljeni,

Najprej vsem zaželim vse dobro v 2021.

Na forum se obračam z željo, da vas zaprosim za informacije s terena. Kupujem namreč novo cestno kolo. Trenutno imam: https://www.bikeradar.com/reviews/bikes/road-bikes/wilier-triestina-gtr-gran-turismo-review/, ki ga tudi prodajam (oglasa še nisem objavil).

Oprema (omenjena za primerjavo spodaj): 105 (50/34 - 11/28), Fulcrum racing sport obroči.

Sem prebral večino objav, vendar bi vseeno prosil za vaša cenjena mnenja in sicer glede naslednjih dilem:

1. 34/28 prestavno razmerje (meni) ni najlažje. Seveda je lahko problem v pomanjkanju kondicije, ampak bi si (vseeno) želel malo lažjo (najvišjo) prestavo (višja kadenca pri moji moči 😊). Vidim, da imajo ponudniki, katerih prestavno razmerje bi meni odgovarjalo, kombinacijo 50/34-11/32 (primer: https://www.bmc-switzerland.com/roadmachine-three.html) ali 52/36-11/34 (primer: https://www.cervelo.com/en/caledonia). 

Sem preračunal prestavno razmerje in pri moji sedanji 10 redni kaseti "polovim" vse prestavna razmerja, ki jih imam + najvišja prestava je dosti lažja (po teoriji). Kakšna je razlika, če sploh med omenjenima kombinacijama na terenu? Kakšen je doprinos obeh glede na 34/28?

2. Obroči (klinčer): če pustimo ceno ob strani in se posvetimo tehnikalijam; kaj bi nekemu hoby kolesarju, ki na leto naredi med 2500 - 3500 km, doprinesla carbon verzija? Recimo, poleg teže?

3. Ultegra: navadna vs Di2: spet povsem tehnično; kaj bi botrovalo da se odločiš za Di2. Natančnost prestavljanja, teža..., še kaj? Kaj pa down size? Pustimo low batery, kaj pa cena vzdrževanja?

4. Znamka CUBE: 

https://www.cube.eu/en/2021/bikes/road/road-race/agree/cube-agree-c62-race-carbonnpetrol/

https://www.cube.eu/en/2021/bikes/road/road-race/agree/cube-agree-c62-sl-carbonnred/

prvi Ultegra + Carbon obroči, drugi Di2 in ALU obroči

-> ima kdo Cube kolo (omenjena sta navedena v smislu znamke in opreme); kakršnokoli LASTNO mnenje dobrodošlo.

Hvala.

Za 2500 - 3500 km na leto si kupuješ novo kolo? Zakaj pa ne bi zamenjal samo kasete? Če ti je krmilo prenizko obrneš toporišče/fajfo, ali pa kupiš malo krajšo. Je pa fajn imet vsake tolk časa novo kolo, menda se z njim več in bolje kolesari. Vse do tedaj, ko nam je drugo bolj všeč. Tako pač je... 😏

34/28 ni težko razmerje, jaz imam enako, vem. Je pa res, da se s 30 ali 32 lažje pelje. Dokler se ne razvadimo, pol bi radi pa še 34. Nikol ni konca... in pol se da na specjalko spredaj gonilko za CX kolo, 46/30.

Če res kupuješ kaj novega, pol vzemi CX kolo, ker ima manjše verižnike spredaj. In za zadaj imaš lahko dve feltni z različnima kasetama in ju menjaš po potrebi. Za klance eno, za lažji teren drugo.

Menda je CX zdaj zakon, za bikepacking, touring, graveling, itd. 

CX gonilka je ponavadi 46/36, predvsem zaradi manjših skokov med prestavami, zadaj večinoma vidiš 11-28 kaseto.

Nnajbrž govoriš o "gravel" 46/30.

Sem imel 34/28, tako da vem kako ti je. Sploh bolj strmi klanci so težki. Potem sem lani zamenjal samo zadnjo kaseto na 12/30 in je bilo boljše. V klance gre lažje, imaš višjo kadenco in se ne matraš tako. Tako da ti svetujem, da prvo zamenjaš samo kaseto.

@majkl_t

CX gonilka je ponavadi 46/36, predvsem zaradi manjših skokov med prestavami, zadaj večinoma vidiš 11-28 kaseto.

Najbrž govoriš o "gravel" 46/30.

@sgrega

Pozdravljeni,

Najprej vsem zaželim vse dobro v 2021.

Na forum se obračam z željo, da vas zaprosim za informacije s terena. Kupujem namreč novo cestno kolo. Trenutno imam: https://www.bikeradar.com/reviews/bikes/road-bikes/wilier-triestina-gtr-gran-turismo-review/, ki ga tudi prodajam (oglasa še nisem objavil).

Oprema (omenjena za primerjavo spodaj): 105 (50/34 - 11/28), Fulcrum racing sport obroči.

Sem prebral večino objav, vendar bi vseeno prosil za vaša cenjena mnenja in sicer glede naslednjih dilem:

1. 34/28 prestavno razmerje (meni) ni najlažje. Seveda je lahko problem v pomanjkanju kondicije, ampak bi si (vseeno) želel malo lažjo (najvišjo) prestavo (višja kadenca pri moji moči 😊). Vidim, da imajo ponudniki, katerih prestavno razmerje bi meni odgovarjalo, kombinacijo 50/34-11/32 (primer: https://www.bmc-switzerland.com/roadmachine-three.html) ali 52/36-11/34 (primer: https://www.cervelo.com/en/caledonia). 

Sem preračunal prestavno razmerje in pri moji sedanji 10 redni kaseti "polovim" vse prestavna razmerja, ki jih imam + najvišja prestava je dosti lažja (po teoriji). Kakšna je razlika, če sploh med omenjenima kombinacijama na terenu? Kakšen je doprinos obeh glede na 34/28?

2. Obroči (klinčer): če pustimo ceno ob strani in se posvetimo tehnikalijam; kaj bi nekemu hoby kolesarju, ki na leto naredi med 2500 - 3500 km, doprinesla carbon verzija? Recimo, poleg teže?

3. Ultegra: navadna vs Di2: spet povsem tehnično; kaj bi botrovalo da se odločiš za Di2. Natančnost prestavljanja, teža..., še kaj? Kaj pa down size? Pustimo low batery, kaj pa cena vzdrževanja?

4. Znamka CUBE: 

https://www.cube.eu/en/2021/bikes/road/road-race/agree/cube-agree-c62-race-carbonnpetrol/

https://www.cube.eu/en/2021/bikes/road/road-race/agree/cube-agree-c62-sl-carbonnred/

prvi Ultegra + Carbon obroči, drugi Di2 in ALU obroči

-> ima kdo Cube kolo (omenjena sta navedena v smislu znamke in opreme); kakršnokoli LASTNO mnenje dobrodošlo.

Hvala.

Pozdravljen,

Vzami tistega z elektroniko, obroče zamenjaš po potrebi..

lp, Aleš

Pri izbiri bi gledal, da mi čez kaksno leto nebi zadišala še kakšna novost. Tako bi gledal, da je med vilicami prostora vsaj za 32mm gume (če bi se mi zahotelo cx), posledično mora imeti diske. Obroče z večjo širino (vsaj 25 mm) ker bi vozil po cesti 28 ali 30mm) (na mojem koncu so slabe ceste). Karbon ima lepši izgled in lepši zvok, ko pritisneš na pedale do konca. Večji prazen prostor, posledično bolj resonira, kar je meni všeč. Pomanjkljivost bi bilo zaviranje, ampak imaš itak diske. Skoraj gotovo bi jih itak naročil posebej. (Pancho, lightbicycle...)

Glede di2 bi najprej šel na testno vožnjo. Glede na pripovedovanja je neprimerljivo boljše prestavljanje in ni vzdrževanja (zajla se ne raztegne, ni nastavljanja ni menjave). Teža je sicer malo večja.

Hvala vsem za mnenja.

Kolo uporabljam izključno kot cestno, nikoli gravel. Za tisto imam 15+let star Canyon MTB in mi, razen redkih izjem, kar dobro služi.

S cestnim zadnje čase vozim tudi dosti klanca, mi paše. Recimo kot primer(i): z 34/28 mi (s Domžalskega konca) na Ljubelj ali Jezersko (do meje) ni nek problem. Dostikrat tudi prve prestave ne uporabljam.

Nek Vršič je z 28 kar prebavljiv, razen tistega klanca pri Mihovem domu in čisto pod vrhom, mogoče. Ampak gre. Na Krvavec bi mi pa že prav prišlo malo lažje. Sicer sem pribrcal gor brez ustavljanja, ampak kadenca je bila na minimumu. Niso bolele mišice ampak kolena. Čez Korensko sedlo (iz Avstrijske smeri), je pa bilo (vsaj zame) kruto.

Vem da takih klancev ne vozim "vsak dan", bi mi pa kakšna 30 ali 32 prav prišla; za kak Zoncolan ali Stelvio, mogoče 😊. 

Kar se tiče opreme mi je 105 dovolj. In tu se povsem strinjam s Sodrovcem, ki pravi, da več ne rabim glede na število km. Moram samo - sploh zadnji - avtomat, kar večkrat "naštelat", drugače je ravno takrat nenatančen ko je najmanj treba. Torej 105 mi je dovolj. Vem, ga vozim že sedmo leto. Po drugi strani pa nima elektronske verzije, za katero "pravijo", da rešuje "stegnjene zajle" in ostale "nenatančnosti". Pri Di2 pa se bojim elektronike. Ne bi rad, da mi recimo na furi do Krka crkne strom. Zato sem (predvsem) tudi spraševal glede Ultegre.

Kar se tiče pa carbon felten in ostalih cukrov, je pa moje vprašanje bolj v smislu "zakaj bi rabil" sploh. Spet, pri pogovorih mi namigujejo, da je res bolje. Mogoče res, ne vem.

Moj Wilier se mi zdi (nisem strokovnjak!) bolj svoh Endurance, čeprav po definiciji je. Menda so ITA (endurance) kolesa že po defaultu bolj race "orientirana". Če bi kupoval bi bil bolj zadovoljen s čisto Endurance pozicijo. Stejem "pol stoletja-1" in ugotavljam, da mi paše, da sem bolj pokonci. Na furah preko 100km se pozna, prej ne. Seveda je pa verjetno tudi problem v mojih kosteh&mišicah, niso več čisto nove 😊 .

Kar se tiče Cube, me je res presenetil z price-performance zadevo. Kar dosti jih omenja razne Colnage, Bianchi-e in ostalo ITA klasiko. So všečna in verjetno dobra kolesa, ampak meni Cube zgleda res dobro. Sem kupil Canyona (MTB), ko je bila še garažna firma in sem zelo zadovoljen, zato ne vem zakaj bi moral imeti ravno Italijana.

OK, sem se (preveč) razpisal. Za nakup novega se se nisem cisto odločil, priznam pa, da me zelo matra (tudi  tehnikalije (Di2)). Razloge je moč razbrati iz obeh mojih postov. Ali ga res rabim ali ne, je pa z racionalnega vidika bolj v minus, z emocialnega pa bolj plus 😊. Pa še obletnica se bliža (hec).

Hvala (vsem) še 1x.

Lp

Di2 čisto racionalno ne rabiš.

Po drugi strani, jaz ga imam, in ga ne dam več stran :)

Če se boš spomnil pred furo preveriti stanje baterije, ti do Krka ne bo crknil štrom. Seveda se lahko zadeva pokvari, ampak ravno tako se ti lahko na "klasiki" utrga zajla, pa do Krka verjetno ravno tako ne voziš rezervne.

Meni je pri Di2 všeč to, da je "klik" menjava. Vedno. Vsakič. Ne more se ti zgoditi, da ročko morda pritisneš premalo, in ne zagrabi. Kar ponavadi sicer ni problem, če pa imaš malo bolj debele rokavice ali od mraza malo otrple prste, pa se zgodi. 

Meni osebno je odlična zadeva synchro shift (nekaterim ni všeč - stvar okusa), ki iz 2x11 de facto naredi 1x14 menjalnik. Če si potem določiš, da je leva stran menjavanje dol, desna pa gor, lahko menjavaš tudi z boksarskimi rokavicami (čeprav ne vem, zakaj bi jih imel na biciklu).

Bojda bolje menjava pod obremenitvijo. Težko komentiram iz osebnih izkušenj, ker sem pred Di2 imel Tiagro 3x9, in bi menjavanje delovalo opazno bolje tudi če bi vzel 105ko. 

Fajn je tudi to, da nimaš zajebancije s "polovičkami" spredaj, pa ne rabiš razmišljati o cross chainingu. Pa zajle ni treba zategovat. 

Predstavljaj si, kot da ti v avtu namesto ročnega menjalnika ponudijo gumbke na volanu za menjavanje dol in gor. Ne rabiš se ukvarjati s sklopko, pa s premikanjem ročke, pa menjalnik se ti ne zatakne. 

Pa v bistvu nič od naštetega ni problem - vsi smo se učili voziti z ročnim menjalnikom, večino časa vozimo z ročnim menjalnikom, in te stvari počnemo skoraj podzavestno. Samo vseeno je bolj "komot", če jih sploh ne rabiš početi.

@ElTorro: to glede Di2 se čisto strinjam, bi jo imel, ampak je precej draga reč. 

@sgrega: Korensko iz A s 34/28? Vsaka čast, jaz sem ga 2x, ampak po že ~200 km. In je bilo težko, 39/25. Brez rokavičk so se mi roke potile in sem moral balanco držati tako čvrsto (gladek trak), da so me v podlakti grabili krči. Pa sem imel utrjene, sem bil plezalec.

Endurance geometrija: imam tako (ameriško) sranje, ampak se ga je potrebno navaditi. Sedež je zaradi drugačnega kota podsedežne cevi pomaknjen malo bolj nazaj, zato da ne sloniš na rokah tako močno kot na italjanski specjalki. Trpi pa zato zadnjica malo bolj. Krmilna cev je daljša, zato je krmilo višje. Bolj pokončna drža pa pomeni še dodatno obremenitev za zadnjico. 

Najbolj neobičajno pa je to, da je zaradi nazaj pomaknjenega sedeža drugačen način pritiskanja na pedala in meča bolj trpijo. Sicer se da to z BF vse prenastaviti, vendar potem ni več endurance nastavitev. 

Po dragem BF (190€, kjer so bile min. spremembe, da je bilo kolo nastavljeno zame za endurance pozicijo), sem vse nastavil tako, kot sem imel na italjanski specjalki. In po letu in pol sem sedaj na endurance poziciji, ki jo je g. B. F. nastavil zame. Dolg proces zame, ker sem bil navajen dirkalnega položaja na kolesu.

Pred nakupom si izgovori preizkusno vožnjo, pa naj bo daljša, da boš res videl, če ti kolo ustreza. Kasneje je vsaka sprememba draga. Sedežna opora, spacerji, toporišče. Pa srečno pri nakupu.

@sgrega

Moj Wilier se mi zdi (nisem strokovnjak!) bolj svoh Endurance, čeprav po definiciji je. Menda so ITA (endurance) kolesa že po defaultu bolj race "orientirana". Če bi kupoval bi bil bolj zadovoljen s čisto Endurance pozicijo. Stejem "pol stoletja-1" in ugotavljam, da mi paše, da sem bolj pokonci. Na furah preko 100km se pozna, prej ne. Seveda je pa verjetno tudi problem v mojih kosteh&mišicah, niso več čisto nove 😊 .

Še jaz prispevam 5 centov ...

Če se ti na 100+ vožnjah 'ne bo nič poznalo', potem nekaj delaš narobe ;-)

To so razdalje, ki jih ne delamo mimogrede, ampak so že dovolj dolge in zahtevne, da se telo že začne mučiti in se mu to mora nekje poznati. Sploh pri pol stoletja starem telesu, ki je že bolj namenjeno poleževanju, kot pa zlorabam na cesti :-)

Jaz sem 5 let mlajši od tebe, pa mi dohtar pravi, da je 30 minut zmerne telesne aktivnosti na dan čisto dovolj. Sploh mu ne mislim povedati, da sem z Rapha500 izzivom opravil v 5 dneh 😊

@SODROVC

@sgrega: Korensko iz A s 34/28? Vsaka čast, jaz sem ga 2x, ampak po že ~200 km. In je bilo težko, 39/25. Brez rokavičk so se mi roke potile in sem moral balanco držati tako čvrsto (gladek trak), da so me v podlakti grabili krči. Pa sem imel utrjene, sem bil plezalec.

Korensko sedlo sem šel iz Martuljk a, prek Trbiza v Avstrijo in čez Kloster (ne spomnim se več Slo imen, mislim da je to Arnoldstein po nemsko) do križišča kjer greš v Beljak, desno pa na Korensko. In ne, nisem ga prevozil v enem šusu!  Praktično je to edini klanec do sedaj, kjer sem se ustavil ene parkrat, ker mi je blo too much. Sploh pa je tako smrdelo od kuplung in bremz mimovozecih avtov, da sem se hotel vrnit. Zato pravim, da mi je bilo res mučenje. 

@sgrega

@SODROVC

@sgrega: Korensko iz A s 34/28? Vsaka čast, jaz sem ga 2x, ampak po že ~200 km. In je bilo težko, 39/25. Brez rokavičk so se mi roke potile in sem moral balanco držati tako čvrsto (gladek trak), da so me v podlakti grabili krči. Pa sem imel utrjene, sem bil plezalec.

Korensko sedlo sem šel iz Martuljka, prek Trbiza v Avstrijo in čez Kloster (ne spomnim se več Slo imen, mislim da je to Arnoldstein po nemsko) do križišča kjer greš v Beljak, desno pa na Korensko. In ne, nisem ga prevozil v enem šusu!  Praktično je to edini klanec do sedaj, kjer sem se ustavil ene parkrat, ker mi je blo too much. Sploh pa je tako smrdelo od kuplung in bremz mimovozecih avtov, da sem se hotel vrnit. Zato pravim, da mi je bilo res mučenje. 

Tipkal sem prek telefona in nabil dva prazna posta. 

Torej da dodam tam, kjer sem napisal, da sem se hotel vrniti. In poleg smrada, tudi zato, ker sem na najhujšem klancu, ko ni bilo avtov, vozil cik cak, ker nisem  mogel non stop direkt v klanec. Ko so bili avti, sem sel direkt. In vem, da je bila nekaj časa toliko avtov, da sem šel nekaj metrov peš, ker sem se bal, da me bo en nasadil. Namreč, ful je bad filing za psiho, ko poganjaš z zadnjimi atomi moči, zadaj pa slišiš avte, ki nabijajo prestave v hrib. Nikoli več.

Recimo Mangart iz Čezsoče tudi ni prav simpl tam čez Strmec, ampak je bolj mirno in gre lažje. Čeprav tudi tam zna biti kar frker.

@sgrega

Mangart iz Čezsoče tudi ni prav simpl tam čez Strmec, ampak je bolj mirno in gre lažje. Čeprav tudi tam zna biti kar frker.

Najtežje je bilo takrat, ko so po udoru cesto šele delali in je bil navožen le gramoz in pesek. Najbolj strm del je imel takrat vsaj 27%. In gumice na jeklenki so imele le 18 mm. Sedaj ima najstrmejši del verjetno 24%. In s 24/28 se ga z veseljem lotim. In jih imam 60 + par let. 

A mi lahko nekdo razloži v čem je fora, da se piše s kakimi prestavnimi razmerji se kdo pelje v kak klanec? Napišite še zram kilograme, da bo relevanten podatek. Je razlika, če se pelješ 34/25 z 65kg ali pa z 88.

@fuego

A mi lahko nekdo razloži v čem je fora, da se piše s kakimi prestavnimi razmerji se kdo pelje v kak klanec? Napišite še zram kilograme, da bo relevanten podatek. Je razlika, če se pelješ 34/25 z 65kg ali pa z 88.

@SODROVC

@fuego

A mi lahko nekdo razloži v čem je fora, da se piše s kakimi prestavnimi razmerji se kdo pelje v kak klanec? Napišite še zram kilograme, da bo relevanten podatek. Je razlika, če se pelješ 34/25 z 65kg ali pa z 88.

Je razlika. Še večja pa je razlika zaradi starosti ali pa kronične bolezni. Še večja pa je, če se kolesar že prej ni ukvarjal s kakšnim športom, ki vpliva na aerobno kapaciteto. Npr. tek, hoja/izleti v hribe oz v visokogorje, smučarski tek. Se pa z leti človek ne sme zapustiti. In če kdo napiše, s kakšnim prestavnim razmerjem je šel v kateri klanec, je to lahko marsikomu vzpodbuda za vnaprej. To ni foušija, je stimulacija. V KK so klubske runde, kolesarji so različnih starosti in vseeno skupaj kolesarijo in se pripravljajo za dirke/tekme. Starejši pa imajo tudi svoje skupine, ko se ne morejo več voziti z mlajšimi. Vsaj jaz imam take izkušnje. 

Ker sem ravno jaz v osnovi odprl temo in navajal prestavna razmerja, naj dodam še ta pogled, vezan na dodano mnenje Sodrovca:

Jaz sem cisti rekreativni kolesar in nikoli nisem želel ali pa hotel "vrteti" neke "detajlčiče" o nekih Di2, karbonih, prestavnih razmerjih itd. Kolo sem pred 7mimi leti kupil v "pol minute" in se v neke detajle nisem spuščal. Pač  pogledal sem velikost, da je kolo bolj rekreativno (beri: endurance) in da ima opremo nekje v rangu MTB Deore - LX) alias 105 na cestnem (ko sem kupoval cestne opreme nisem poznal).

Zakaj potem sprememba (kot izhaja iz mojih postov)? Zato, ker me je v 7ih letih cestno kolesarstvo totalno potegnilo in to predvsem zaradi dejstva, da mi napor na kolesu prekine tok misli (stres, služba, itd.) Mi ga tudi ko grem v hribe, ampak v hribih nisem vsak dan, čeprav načeloma veliko hodimo po manjših kuclih. MTB je super, samo sem imel okoliških klancev že dovolj. Na cestnem grem lahko po službi. Skočim v Kamniško Bistrico ali Črnivec in sem v 2 urah nazaj. No in ko sem to dosegel (da se peljem BP po takih klancih), mi je bilo kmalu premalo. Prišli so Krvavec, Korensko, itd. in potem vidim, da se v tak klanec "matram", sosed zraven, ki je 3 leta mlajši pa ne. Imam premalo kondicije? Sem enostavno že toliko star, da ne gre več toliko...; je teža? ,... itd. In potem ugotovim, da seveda vse drži (imam 49 let na 93 kg pri 194 cm), drži pa tudi, da ima sosed na kolesu pri 3cm manj 5 kg več in 3 leta manj in poganja lažje. Ampak ni problem sosed, Hvala bogu, da mu gre lažje. Pač ima kondicijo. In potem ugotoviva da jaz vozim z 34/28 on pa z 36/34. No in se še vedno ne ukvarjam s tem. No in potem vprašam še drugega, pa tretjega, pa četrtega in vidim, da vsi "moji kategorniki" nekako laufajo na 34 - 30, 32...   ... no in potem se začneš spraševati. Potem pa še bolečine v nogah, ki jih povezuješ s starostjo, slabo kondicijo in ne s zobniki in kadenco. Itd., itd... ...da skrajšam; in potem se krog zavrti in pristaneš na nekih detajlih kot bi naredil 10000/mesec; ..in posledično se potem "odpre post", ker nekako hočeš razširiti vhodne info.

V naslednjih letih bom kupil novo kolo. Ker vidim, da mi dobro dene in ker sem spotoma prišel do nekaj spoznanj in ker bo za dooolgo casa, bi rad kupil nekaj, za kar se ne bom cez dve leti spraševal, da zamenjam pol kolesa.

Pa da se razumemo, ne mislim, da mi bo dobro ali boljše kolo prineslo "kondicijo". Sploh ne, gre samo zato, da bi še vedno šel lahko v klanec, pa mogoče z malo več vrtljajev. Trudil se bom tako ali tako. 

Sem spet predolg, ampak sem namenoma. Verjamem, da nas je več kolesarjev v letih 50 ali 50+, ki jim ni mar za neke detajle, vendar so ti očitno neko "nujno zlo", da kupiš nekaj kar nam v osnovi paše (našim sposobnostim, letom in še kaj), pa tega brez detajlov, ne veš. 

@sgrega

@SODROVC

@fuego

A mi lahko nekdo razloži v čem je fora, da se piše s kakimi prestavnimi razmerji se kdo pelje v kak klanec? Napišite še zram kilograme, da bo relevanten podatek. Je razlika, če se pelješ 34/25 z 65kg ali pa z 88.

Je razlika. Še večja pa je razlika zaradi starosti ali pa kronične bolezni. Še večja pa je, če se kolesar že prej ni ukvarjal s kakšnim športom, ki vpliva na aerobno kapaciteto. Npr. tek, hoja/izleti v hribe oz v visokogorje, smučarski tek. Se pa z leti človek ne sme zapustiti. In če kdo napiše, s kakšnim prestavnim razmerjem je šel v kateri klanec, je to lahko marsikomu vzpodbuda za vnaprej. To ni foušija, je stimulacija. V KK so klubske runde, kolesarji so različnih starosti in vseeno skupaj kolesarijo in se pripravljajo za dirke/tekme. Starejši pa imajo tudi svoje skupine, ko se ne morejo več voziti z mlajšimi. Vsaj jaz imam take izkušnje. 

Ker sem ravno jaz v osnovi odprl temo in navajal prestavna razmerja, naj dodam še ta pogled, vezan na dodano mnenje Sodrovca:

Jaz sem cisti rekreativni kolesar in nikoli nisem želel ali pa hotel "vrteti" neke "detajlčiče" o nekih Di2, karbonih, prestavnih razmerjih itd. Kolo sem pred 7mimi leti kupil v "pol minute" in se v neke detajle nisem spuščal. Pač  pogledal sem velikost, da je kolo bolj rekreativno (beri: endurance) in da ima opremo nekje v rangu MTB Deore - LX) alias 105 na cestnem (ko sem kupoval cestne opreme nisem poznal).

Zakaj potem sprememba (kot izhaja iz mojih postov)? Zato, ker me je v 7ih letih cestno kolesarstvo totalno potegnilo in to predvsem zaradi dejstva, da mi napor na kolesu prekine tok misli (stres, služba, itd.) Mi ga tudi ko grem v hribe, ampak v hribih nisem vsak dan, čeprav načeloma veliko hodimo po manjših kuclih. MTB je super, samo sem imel okoliških klancev že dovolj. Na cestnem grem lahko po službi. Skočim v Kamniško Bistrico ali Črnivec in sem v 2 urah nazaj. No in ko sem to dosegel (da se peljem BP po takih klancih), mi je bilo kmalu premalo. Prišli so Krvavec, Korensko, itd. in potem vidim, da se v tak klanec "matram", sosed zraven, ki je 3 leta mlajši pa ne. Potem se pa začne to zaradi česar sem odprl post: imam premalo kondicije? Sem enostavno že toliko star, da ne gre več toliko...; je teža,... itd. In potem ugotovim, da seveda vse drži (imam 49 let na 93 kg pri 194 cm), drži pa tudi, da ima sosed na kolesu pri 3cm manj 5 kg več in 3 leta manj in poganja lažje. Ampak ni problem sosed, Hvala bogu, da mu gre lažje. Pač ima kondicijo. In potem ugotoviva da jaz vozim z 34/28 on pa z 36/34. No in se še vedno ne ukvarjam s tem. No in potem vprašam še drugega, pa tretjega, pa četrtega in vidim, da vsi "moji kategorniki" nekako laufajo na 34 - 30, 32...   ... no in potem se začneš spraševati. Potem pa še bolečine v nogah, ki jih povezuješ s starostjo, slabo kondicijo in ne s zobniki in kadenco. Itd., itd... ...da skrajšam; in potem se krog zavrti in pristaneš na nekih detajlih kot bi naredil 10000/mesec. V naslednjih letih bom kupil novo kolo. Ker vidim, da mi dobro dene in ker sem spotoma prišel do nekaj spoznanj in ker bo za dooolgo casa, bi rad kupil nekaj, za kar se ne bom cez dve leti spraševal, da zamenjam pol kolesa.

Sem spet predolg, ampak sem namenoma. Verjamem, da nas je več kolesarjev v letih 50 ali 50+, ki jim ni mar za neke detajle, vendar so ti očitno neko "nujno zlo", da kupiš nekaj kar nam v osnovi paše (našim sposobnostim, letom in še kaj), pa tega brez detajlov, ne veš. 

Če voziš z lažjim prestavnim razmerjem še ne pomeni da lažje goniš. Nekateri gonijo s težjim razmerjem in nižjo kadenco. Na koncu je važno v kakšnem času si gor prilezel. Je pa normalno, da bo lažji kolesar šel lažje v klanc, zato pa so klančarji ponavadi majhni in suhi kolesarji.

Jaz bi zamenjal kaseto s tebi željenimi zobmi !

@sgrega

Sem spet predolg, ampak sem namenoma. Verjamem, da nas je več kolesarjev v letih 50 ali 50+, ki jim ni mar za neke detajle, vendar so ti očitno neko "nujno zlo", da kupiš nekaj kar nam v osnovi paše (našim sposobnostim, letom in še kaj), pa tega brez detajlov, ne veš. 

V detajlih je hudič, pravijo, in imajo prav. Skupek všečnih detajlov je zmagovalna kombinacija pri nakupu kolesa. 

@fuego sicer trdi, da grejo lažji kolesarji v klance lažje, a to drži za profije, za amaterje pa le v teoriji Kar si pa že sam opazil in tudi napisal. 

Lej, včasih smo vsi gonili 53/42, zadaj 4 ali 5 zobnikov. Sčasoma se je nabor/izbira zadaj povečevala. Še nedavno tega je bil zakon 53-39/11-21. Potem se je pa zaradi računalniških grafik idr. tehnoloških iznajdb začelo izdelovati večje in manjše zobnike (10 zob zadaj). In zdaj imamo dilemo, kaj kupiti. Tripla (53/39/30) je bila izbira za tiste, ki smo šli na dolge in naporne ture. Kompaktna verzija se je pojavila kasneje in je postala uspešnica. Idealna za ljubitelje klancev. Odkar je možno zadaj namestiti kaseto z max. 32 ali 34 zob, se da priti tja, kamor prej marsikdo ni zmogel. No, zdaj so pa za take podvige že e-bajki in e-cestna kolesa. To bo moje naslednje kolo. 

@sgrega

@SODROVC

@fuego

A mi lahko nekdo razloži v čem je fora, da se piše s kakimi prestavnimi razmerji se kdo pelje v kak klanec? Napišite še zram kilograme, da bo relevanten podatek. Je razlika, če se pelješ 34/25 z 65kg ali pa z 88.

Je razlika. Še večja pa je razlika zaradi starosti ali pa kronične bolezni. Še večja pa je, če se kolesar že prej ni ukvarjal s kakšnim športom, ki vpliva na aerobno kapaciteto. Npr. tek, hoja/izleti v hribe oz v visokogorje, smučarski tek. Se pa z leti človek ne sme zapustiti. In če kdo napiše, s kakšnim prestavnim razmerjem je šel v kateri klanec, je to lahko marsikomu vzpodbuda za vnaprej. To ni foušija, je stimulacija. V KK so klubske runde, kolesarji so različnih starosti in vseeno skupaj kolesarijo in se pripravljajo za dirke/tekme. Starejši pa imajo tudi svoje skupine, ko se ne morejo več voziti z mlajšimi. Vsaj jaz imam take izkušnje. 

Ker sem ravno jaz v osnovi odprl temo in navajal prestavna razmerja, naj dodam še ta pogled, vezan na dodano mnenje Sodrovca:

Jaz sem cisti rekreativni kolesar in nikoli nisem želel ali pa hotel "vrteti" neke "detajlčiče" o nekih Di2, karbonih, prestavnih razmerjih itd. Kolo sem pred 7mimi leti kupil v "pol minute" in se v neke detajle nisem spuščal. Pač  pogledal sem velikost, da je kolo bolj rekreativno (beri: endurance) in da ima opremo nekje v rangu MTB Deore - LX) alias 105 na cestnem (ko sem kupoval cestne opreme nisem poznal).

Zakaj potem sprememba (kot izhaja iz mojih postov)? Zato, ker me je v 7ih letih cestno kolesarstvo totalno potegnilo in to predvsem zaradi dejstva, da mi napor na kolesu prekine tok misli (stres, služba, itd.) Mi ga tudi ko grem v hribe, ampak v hribih nisem vsak dan, čeprav načeloma veliko hodimo po manjših kuclih. MTB je super, samo sem imel okoliških klancev že dovolj. Na cestnem grem lahko po službi. Skočim v Kamniško Bistrico ali Črnivec in sem v 2 urah nazaj. No in ko sem to dosegel (da se peljem BP po takih klancih), mi je bilo kmalu premalo. Prišli so Krvavec, Korensko, itd. in potem vidim, da se v tak klanec "matram", sosed zraven, ki je 3 leta mlajši pa ne. Imam premalo kondicije? Sem enostavno že toliko star, da ne gre več toliko...; je teža? ,... itd. In potem ugotovim, da seveda vse drži (imam 49 let na 93 kg pri 194 cm), drži pa tudi, da ima sosed na kolesu pri 3cm manj 5 kg več in 3 leta manj in poganja lažje. Ampak ni problem sosed, Hvala bogu, da mu gre lažje. Pač ima kondicijo. In potem ugotoviva da jaz vozim z 34/28 on pa z 36/34. No in se še vedno ne ukvarjam s tem. No in potem vprašam še drugega, pa tretjega, pa četrtega in vidim, da vsi "moji kategorniki" nekako laufajo na 34 - 30, 32...   ... no in potem se začneš spraševati. Potem pa še bolečine v nogah, ki jih povezuješ s starostjo, slabo kondicijo in ne s zobniki in kadenco. Itd., itd... ...da skrajšam; in potem se krog zavrti in pristaneš na nekih detajlih kot bi naredil 10000/mesec; ..in posledično se potem "odpre post", ker nekako hočeš razširiti vhodne info.

V naslednjih letih bom kupil novo kolo. Ker vidim, da mi dobro dene in ker sem spotoma prišel do nekaj spoznanj in ker bo za dooolgo casa, bi rad kupil nekaj, za kar se ne bom cez dve leti spraševal, da zamenjam pol kolesa.

Pa da se razumemo, ne mislim, da mi bo dobro ali boljše kolo prineslo "kondicijo". Sploh ne, gre samo zato, da bi še vedno šel lahko v klanec, pa mogoče z malo več vrtljajev. Trudil se bom tako ali tako. 

Sem spet predolg, ampak sem namenoma. Verjamem, da nas je več kolesarjev v letih 50 ali 50+, ki jim ni mar za neke detajle, vendar so ti očitno neko "nujno zlo", da kupiš nekaj kar nam v osnovi paše (našim sposobnostim, letom in še kaj), pa tega brez detajlov, ne veš. 

@sgrega. 

Hvala za lepo željo nam vsem (tudi tebi enako) in pohvala za iskren ter jasno miselno strukturiran post.

Tudi odgovori ostalih so taki, da sem jih moji (ki se letos začenja potapljat v svet cestnega kolesarjenja) na kavču prav nocoj na glas prebiral in umeščal v svet nakupnih odločitev ter argumentacij. Res dober in uporaben oris "zakajev in zatojev" sploh za nekoga, ki je v podobni situaciji.

Novo kolo: privošči si ga. Zaslužiš si ga. Kot nagrado samemu sebi in za motivacijo za naslednjih 10 let+. Namesto tebe bi vzel v obzir vse to, kar so ti napisal, upoštevaje, da se boš kot kolesar v naslednjih letih še razvijal ali spreminjal. V katerokoli smer. V smer vikend bojevnika ali zgolj raziskovalca in užitkarja. Nismo babe Vange, vemo pa vsaj to, da kokagena ni vedno več, pač pa ... .

Še moja 2 centa, ko sva z mojo ravno tako razmišljala in se odločala kaj in kako, ter mesec dni nazaj parkirala novo "zverinco" v klet.

Poprejšnje bicikl navade, ex preference, pa tiste nove možne, geografsko izhodišče (Gorenjska), zacopanost v hribe, so bili tisti osnovni parametri, ki so naju vodili kodločitvi o nivoju investicije, dokler se v nekaj letih dodobra ne posondira ali bo material izkoriščen oz. ali bo življenjski stil (služba vs. prosti čas) zgledno dopuščal iskanje lukenj za bicikliranje.

Vedela sva kje približno sva z željami in načrti.  Tako kot pri tebi bodo padale ravninske ture, pa Jošt in Krvavec, Jezersko, Vršič ... letošnji cilj je Edelweiss spitze/Grossglockner Alpinstrasse, nekaj Dolomitov, pa Goričko z Gradiščanskim. Mimogrede priporočam.

Zato sva izbrala prenos 34/50 in 11/34, da pa se bo dalo kdaj zavit še na kakšen odsek šodra, pa 28 mm gume s kar nekaj lufta pri vilicah v +. Feltne alu, zavode diski, prestave mehanske. 105-ka. 

Za umestitev razlage o tem, zakaj 34-ka zadaj nama je prišel prav primer kolegice, ki je letos napadla s specialko Jošt nad Kranjem z istim prenosom, kot ga imaš sam. Še zdaj jo hvalim, ker si to zasluži. Sicer ji je navzgor, občasni specialkarki, bolj pomagala želja, odločnost in trma, kot pa zadnji zobnik 28. Kolikor sem jo opazoval, se je v 18% klancu matrala. Tam na ovinku pri 24% (bruhalnik) pod gostilno pa je obračala na kvadrat. Kako zelo lažje bi ji bilo, če bi imela 32 ali 34. Zato ji lahko zgolj še enkrat čestitam. Tudi zaradi te izkušnje (zaradi lažje primerjave) sva ciljno iskala zadaj 34 zob. En zob več vedno pride prav, ker bolečih kolen si pa res ne želi/mo. Na koncu sva izbirala med Cube-i, Rose-i in Canyoni in se odločila za slednjega. V primerjavi s Cube-om zaradi teže. Zdaj naju čaka še bikefit. 

Če boš kolo kupil še letos, ne boš nič zgrešil če se boš odločil za kombinacijo 36/34 ali 34/32. Še lažja bo 34/34.  Di2 da ali ne. Če finance dopuščajo. Zakaj? Čez čas boš verjetno užival tudi v "putru delovanja oz. načina vožnje". Fetiš ali zgolj užitek v delovanju finomehanike. Da se preživet brez ampak od udobja ne boli glava. Alu ali karbon? Tudi če se greš izračune oportunitetnih stroškov, obroče lahko kasneje kadarkoli nadgrajuješ. 

Zobniki. Če kolesa letos še ne boš kupil, investiraj v nakup kasete, ki jo še prebavi kratka kletka. Verjemi, da se 2 zoba precej poznata, je pa tudi to res, da se človek dodatka hitro razvadi.

Sam sem začel s 53/39 in 11/25 (recimo trasa maratona Alpe se je prebavila, kako, pa je že druga zgodba), pa potem prešel na kompakt z 11/25, menjal kaseto na 11/30 in končno zadaj  pristal na 12/29.  Mogoče se bere čudno ampak ko sem izgubil 1 zob sem to čutil. Je pa res, da je to prišlo do izraza v zgornjem štuku Jošta. Občutki so kar dobro skalibrirani, ker mi je to "domač" klanec za po službi.

Bi imel 30, 32? Ja. Z veseljem. Ravno zaradi tiste rezerve in včasih višje frekvence, pa mokre podlage in listja. Tudi zaradi doziranja tur - obremenitev. In zaradi kombinacij klancev ter tempa (Jošt je eno, Stari vrh in Jošt drugo, Dražgoše, Prtovč in Jošt pa spet tretje). Zaradi dnevnega počutja in obremenitve. Ciljne ali prilagajujoče trenutnemu občutku. Pa zaradi klancev kot so Zoncolan z Ovara ali Korenskega z AUT strani, sploh če imaš do njih narejene nekaj podlage. 

Zoncolan. Malo prehlajen, že utrujen, lovil zadnje tople dni, ki niso bili topli pač pa vroči. Ni bil ravno moj dan. Sanjal sem 32-tko. In če bi jo imel, bi verjetno sanjal 34-tko. 

Korensko podobno. Enkrat na 100 podlage (Kr-Jezerski vrh-Borovlje-Finkenstein-Korensko-Kr.). Podobna izkušnja kot tvoja. Vročina. Cvrtje  pravzaprav. Edini plus je bil sveže položen asfalt. 34/29 prenos ... no ja. Dalo se je bp, a lažjega se ne bi branil. Test se je naredil. Vročina, nekaj podlage, frekvenca prometa in primorano lovljenje linije s to pripravljenostjo in prenosom je šlo skozi.

Želje je tudi s testno turo zrasla. In tako je Korenski klanec prišel en ljubi dan na vrsto zadnji. Za Vršičem, Mangartskim sedlom, Nassfeld passom (Trbiž-Pontebba/Tablja ... in dolino Zilje). No, če bi bil namesto tebe, bi bil vesel, če bi imel takrat karkoli od komoditete Di2 in večjega zobnika. Ker počasi se nabere in hudič se včadih res skriva v detajlih. Percepcija 18% klanca na toliko podlage in višincev je res dobila mesto v trajnem spominu. Poanta? Včasih si privoščiš kakšen izlet v filter in takrat se poprejšnje izkušnje nadgradijo z novimi spoznanji o telesnih in psihičnih dimenzijah ter razkrijejo potrebe po adaptacijah tehnikalij. Vse pa zahteva svoj čas. Dokler ne poizkusiš, ne veš. Potem ti postane jasno. 

Zato so ti fantje res dobro orisali izhodišča, kaj vse se ti splača upoštevati in kako lahko racionalno (najprej nakup zgolj kasete) spoznavaš funkcionalnost investicije in njen doprinos. Ker največji spremenljivki sta vseeno ti in profil po katerem se voziš. V katero smer te bo odneslo čez čas, je konec koncev odvisno tudi od zdravja in napredka, torej kaj ti bodo prestavna razmerja omogočala oz. kako hitro boš zavil v težje in bolj strme izzive. Zoncolan je s 34/28 ali 34/34  lahko razlika med mučenjem in prebavljivim trudom.

Kam sodi kaj, boš tako kot mi vsi spoznal v resnici takrat, ko boš kombinacijo tehnike, katerokoli že, uporabljal nekaj časa. Pa ne zgolj zaradi čiste športne komponente pač pa tudi zaradi osebnega razvoja percepcije hobija, ki  bo v različnih časovnih obdobjih zasedal enkrat to, drugič drugo mesto. Tisto prekinitev toka misli kot izhodiščnico si zelo dobro izpostavil.

Zato si privošči nov bicikl, ki se ga boš veselil. In 34/11-32 ali 34/11-34 in Di2.  Ker vidim, da imaš rad klance. Privošči si Zoncolan in soseščino. Dolomite. In kupe drugih klancev, ki bodo vračali vloženo energijo v obliki smeha in dobre volje. Ker je lepo, če to pripelješ nazaj s celimi kostmi vred k familiji. Je pa tudi prav in pošteno, da se ob optimizaciji tehnike posvetiš še iskanju rezerv, ki se v največji meri skrivajo v tebi samem.

Srečno pri izbiri.

Amen!

Jaz vozim v " klanec " samo zaradi nabijanja kondicije in nič drugega .  10 X na Grad,   ko sem imel čas - če daje na dež , sem takoj doma - drugače me pa pravi posamezni klanci ne zanimajo . Jaz se rad premikam tako , da opazujem vso okolico , ne pa da se grizem 5km v kolena , nič ne vidim , oz. si nič ne zapomnim od muke , da bi pa potem na vrhu gledal v dolino , grem pa tudi z avtom lahko gor . Tudi iz avta nič ne vidim razen ceste .  Pa še ketne gor in bremz dol mi je škoda . Lepo Trbiž, pa dol do Trsta , pa v Zagreb , pa Portorož , Metlika pa Dalmacija , Italija pa Azurna .  Saj so klanci samo taki so , ne pa da grem sedaj na Šmarjeto mišice trgat ! Ne pade mi na pamet , da bi se šel kakšne maratone , ker lahko v gneči postaneš invalid in se na kolo še vsesti več ne moreš . Najlepše v paru  turistično rekreativno , kontrolo pripravljenosti pa narediš , ko lahko voziš in dohajaš  Ladies rundo . Čist zadost za rekreativca . Jaz s prenosi nimam nobenih problemov , ker imam na vseh štirih  triplo in  tri  dodatne  kasete . Moj moto je moto mojega prijatelja , ki se glasi pa takole : Ajte vi , ko zna kad ču ja !

@bruhnmici

@sgrega. 

Hvala za lepo željo nam vsem (tudi tebi enako) in pohvala za iskren ter jasno miselno strukturiran post.

Tudi odgovori ostalih so taki, da sem jih moji (ki se letos začenja potapljat v svet cestnega kolesarjenja) na kavču prav nocoj na glas prebiral in umeščal v svet nakupnih odločitev ter argumentacij. Res dober in uporaben oris "zakajev in zatojev" sploh za nekoga, ki je v podobni situaciji.

Novo kolo: privošči si ga. Zaslužiš si ga. Kot nagrado samemu sebi in za motivacijo za naslednjih 10 let+. Namesto tebe bi vzel v obzir vse to, kar so ti napisal, upoštevaje, da se boš kot kolesar v naslednjih letih še razvijal ali spreminjal. V katerokoli smer. V smer vikend bojevnika ali zgolj raziskovalca in užitkarja. Nismo babe Vange, vemo pa vsaj to, da kokagena ni vedno več, pač pa ... .

Še moja 2 centa, ko sva z mojo ravno tako razmišljala in se odločala kaj in kako, ter mesec dni nazaj parkirala novo "zverinco" v klet.

Poprejšnje bicikl navade, ex preference, pa tiste nove možne, geografsko izhodišče (Gorenjska), zacopanost v hribe, so bili tisti osnovni parametri, ki so naju vodili kodločitvi o nivoju investicije, dokler se v nekaj letih dodobra ne posondira ali bo material izkoriščen oz. ali bo življenjski stil (služba vs. prosti čas) zgledno dopuščal iskanje lukenj za bicikliranje.

Vedela sva kje približno sva z željami in načrti.  Tako kot pri tebi bodo padale ravninske ture, pa Jošt in Krvavec, Jezersko, Vršič ... letošnji cilj je Edelweiss spitze/Grossglockner Alpinstrasse, nekaj Dolomitov, pa Goričko z Gradiščanskim. Mimogrede priporočam.

Zato sva izbrala prenos 34/50 in 11/34, da pa se bo dalo kdaj zavit še na kakšen odsek šodra, pa 28 mm gume s kar nekaj lufta pri vilicah v +. Feltne alu, zavode diski, prestave mehanske. 105-ka. 

Za umestitev razlage o tem, zakaj 34-ka zadaj nama je prišel prav primer kolegice, ki je letos napadla s specialko Jošt nad Kranjem z istim prenosom, kot ga imaš sam. Še zdaj jo hvalim, ker si to zasluži. Sicer ji je navzgor, občasni specialkarki, bolj pomagala želja, odločnost in trma, kot pa zadnji zobnik 28. Kolikor sem jo opazoval, se je v 18% klancu matrala. Tam na ovinku pri 24% (bruhalnik) pod gostilno pa je obračala na kvadrat. Kako zelo lažje bi ji bilo, če bi imela 32 ali 34. Zato ji lahko zgolj še enkrat čestitam. Tudi zaradi te izkušnje (zaradi lažje primerjave) sva ciljno iskala zadaj 34 zob. En zob več vedno pride prav, ker bolečih kolen si pa res ne želi/mo. Na koncu sva izbirala med Cube-i, Rose-i in Canyoni in se odločila za slednjega. V primerjavi s Cube-om zaradi teže. Zdaj naju čaka še bikefit. 

Če boš kolo kupil še letos, ne boš nič zgrešil če se boš odločil za kombinacijo 36/34 ali 34/32. Še lažja bo 34/34.  Di2 da ali ne. Če finance dopuščajo. Zakaj? Čez čas boš verjetno užival tudi v "putru delovanja oz. načina vožnje". Fetiš ali zgolj užitek v delovanju finomehanike. Da se preživet brez ampak od udobja ne boli glava. Alu ali karbon? Tudi če se greš izračune oportunitetnih stroškov, obroče lahko kasneje kadarkoli nadgrajuješ. 

Zobniki. Če kolesa letos še ne boš kupil, investiraj v nakup kasete, ki jo še prebavi kratka kletka. Verjemi, da se 2 zoba precej poznata, je pa tudi to res, da se človek dodatka hitro razvadi.

Sam sem začel s 53/39 in 11/25 (recimo trasa maratona Alpe se je prebavila, kako, pa je že druga zgodba), pa potem prešel na kompakt z 11/25, menjal kaseto na 11/30 in končno zadaj  pristal na 12/29.  Mogoče se bere čudno ampak ko sem izgubil 1 zob sem to čutil. Je pa res, da je to prišlo do izraza v zgornjem štuku Jošta. Občutki so kar dobro skalibrirani, ker mi je to "domač" klanec za po službi.

Bi imel 30, 32? Ja. Z veseljem. Ravno zaradi tiste rezerve in včasih višje frekvence, pa mokre podlage in listja. Tudi zaradi doziranja tur - obremenitev. In zaradi kombinacij klancev ter tempa (Jošt je eno, Stari vrh in Jošt drugo, Dražgoše, Prtovč in Jošt pa spet tretje). Zaradi dnevnega počutja in obremenitve. Ciljne ali prilagajujoče trenutnemu občutku. Pa zaradi klancev kot so Zoncolan z Ovara ali Korenskega z AUT strani, sploh če imaš do njih narejene nekaj podlage. 

Zoncolan. Malo prehlajen, že utrujen, lovil zadnje tople dni, ki niso bili topli pač pa vroči. Ni bil ravno moj dan. Sanjal sem 32-tko. In če bi jo imel, bi verjetno sanjal 34-tko. 

Korensko podobno. Enkrat na 100 podlage (Kr-Jezerski vrh-Borovlje-Finkenstein-Korensko-Kr.). Podobna izkušnja kot tvoja. Vročina. Cvrtje  pravzaprav. Edini plus je bil sveže položen asfalt. 34/29 prenos ... no ja. Dalo se je bp, a lažjega se ne bi branil. Test se je naredil. Vročina, nekaj podlage, frekvenca prometa in primorano lovljenje linije s to pripravljenostjo in prenosom je šlo skozi.

Želje je tudi s testno turo zrasla. In tako je Korenski klanec prišel en ljubi dan na vrsto zadnji. Za Vršičem, Mangartskim sedlom, Nassfeld passom (Trbiž-Pontebba/Tablja ... in dolino Zilje). No, če bi bil namesto tebe, bi bil vesel, če bi imel takrat karkoli od komoditete Di2 in večjega zobnika. Ker počasi se nabere in hudič se včadih res skriva v detajlih. Percepcija 18% klanca na toliko podlage in višincev je res dobila mesto v trajnem spominu. Poanta? Včasih si privoščiš kakšen izlet v filter in takrat se poprejšnje izkušnje nadgradijo z novimi spoznanji o telesnih in psihičnih dimenzijah ter razkrijejo potrebe po adaptacijah tehnikalij. Vse pa zahteva svoj čas. Dokler ne poizkusiš, ne veš. Potem ti postane jasno. 

Zato so ti fantje res dobro orisali izhodišča, kaj vse se ti splača upoštevati in kako lahko racionalno (najprej nakup zgolj kasete) spoznavaš funkcionalnost investicije in njen doprinos. Ker največji spremenljivki sta vseeno ti in profil po katerem se voziš. V katero smer te bo odneslo čez čas, je konec koncev odvisno tudi od zdravja in napredka, torej kaj ti bodo prestavna razmerja omogočala oz. kako hitro boš zavil v težje in bolj strme izzive. Zoncolan je s 34/28 ali 34/34  lahko razlika med mučenjem in prebavljivim trudom.

Kam sodi kaj, boš tako kot mi vsi spoznal v resnici takrat, ko boš kombinacijo tehnike, katerokoli že, uporabljal nekaj časa. Pa ne zgolj zaradi čiste športne komponente pač pa tudi zaradi osebnega razvoja percepcije hobija, ki  bo v različnih časovnih obdobjih zasedal enkrat to, drugič drugo mesto. Tisto prekinitev toka misli kot izhodiščnico si zelo dobro izpostavil.

Zato si privošči nov bicikl, ki se ga boš veselil. In 34/11-32 ali 34/11-34 in Di2.  Ker vidim, da imaš rad klance. Privošči si Zoncolan in soseščino. Dolomite. In kupe drugih klancev, ki bodo vračali vloženo energijo v obliki smeha in dobre volje. Ker je lepo, če to pripelješ nazaj s celimi kostmi vred k familiji. Je pa tudi prav in pošteno, da se ob optimizaciji tehnike posvetiš še iskanju rezerv, ki se v največji meri skrivajo v tebi samem.

Srečno pri izbiri.

Pozdravljeni,

Ponovno sem si prebral vse vaš odgovore, za kar se zares zahvaljujem. Pomaga, če ti nekdo iz prve roke pove konkretne izkušnje. 

Lansko leto se potem nisem odločil za nakup novega cestaka iz enostavnega razloga, ker sem zamenjal raje moj stari MTB. Pač v familiji se je obrnila situacija in sem bil veliko po "gmajnah"....

No letos bo upam zadeva bolj zrela za nakup. In sedaj imam dilemo samo še glede menjalnikov Ultegra vs Di2. Sem sicer odprl novo temo (upam, da jo admin izbriše https://www.bicikel.com/forum/50578/canyon-endurance-cf-sl-8-vs-cf-sl-di2?Page=1#lc), sprašujem pa samo glede "praktičnih" cukrčkov, ki bi prevagali za odločitev za Di2 namesto klasične Ultegre v protiuteži 1200 €:

https://www.canyon.com/en-si/road-bikes/endurance-bikes/endurace/cf-sl/endurace-cf-sl-8/3364.html?dwvar_3364_pv_rahmenfarbe=GY%2FBK

https://www.canyon.com/en-si/road-bikes/endurance-bikes/endurace/cf-sl/endurace-cf-sl-8-di2/3366.html?dwvar_3366_pv_rahmenfarbe=GY%2FBK

- glavna razlika med obema je Ultegra (11) vs Di2 (12)

- model z mehansko Ultegro ima power meter, Di2 ga nima

Tole sem vprašal:

Sem sicer prebral več tem na forumih in verjetno ste že siti enakih vprašanj, ampak kljub temu prosim tiste, ki imajo izkušnje iz obeh modelov (mehanika vs Di2) za vaše cenjeno mnenje pro et contra v smislu konkretne uporabe? Razumem, da je avtomatika oh in sploh (v smislu natančnosti, nastavljivosti/možnosti prestavljanja, itd.) in da večina nikoli ne bi sla (kot berem) nazaj na mehaniko, ampak spet, sprašujem konkretno: kako se uporaba Di2 kolesarju, ki dela "Endurance ture" in ne tekmuje ali trenira in se zgolj rad vozi na dolge variante, "pozna" elektronsko podprta menjalnika? Kolo namreč kupujem za n let in se ne bi rad cez 6 mesecev tolkel po glavi.

Sam se nagibam 90% za cenejšo varianto. Power metra sicer ne rabim, tako, da ni faktor zaradi katerega bi se odločil za cenejšo kolo, je pač zraven.

Hvala.

@sgrega

@bruhnmici

@sgrega. 

Hvala za lepo željo nam vsem (tudi tebi enako) in pohvala za iskren ter jasno miselno strukturiran post.

Tudi odgovori ostalih so taki, da sem jih moji (ki se letos začenja potapljat v svet cestnega kolesarjenja) na kavču prav nocoj na glas prebiral in umeščal v svet nakupnih odločitev ter argumentacij. Res dober in uporaben oris "zakajev in zatojev" sploh za nekoga, ki je v podobni situaciji.

Novo kolo: privošči si ga. Zaslužiš si ga. Kot nagrado samemu sebi in za motivacijo za naslednjih 10 let+. Namesto tebe bi vzel v obzir vse to, kar so ti napisal, upoštevaje, da se boš kot kolesar v naslednjih letih še razvijal ali spreminjal. V katerokoli smer. V smer vikend bojevnika ali zgolj raziskovalca in užitkarja. Nismo babe Vange, vemo pa vsaj to, da kokagena ni vedno več, pač pa ... .

Še moja 2 centa, ko sva z mojo ravno tako razmišljala in se odločala kaj in kako, ter mesec dni nazaj parkirala novo "zverinco" v klet.

Poprejšnje bicikl navade, ex preference, pa tiste nove možne, geografsko izhodišče (Gorenjska), zacopanost v hribe, so bili tisti osnovni parametri, ki so naju vodili kodločitvi o nivoju investicije, dokler se v nekaj letih dodobra ne posondira ali bo material izkoriščen oz. ali bo življenjski stil (služba vs. prosti čas) zgledno dopuščal iskanje lukenj za bicikliranje.

Vedela sva kje približno sva z željami in načrti.  Tako kot pri tebi bodo padale ravninske ture, pa Jošt in Krvavec, Jezersko, Vršič ... letošnji cilj je Edelweiss spitze/Grossglockner Alpinstrasse, nekaj Dolomitov, pa Goričko z Gradiščanskim. Mimogrede priporočam.

Zato sva izbrala prenos 34/50 in 11/34, da pa se bo dalo kdaj zavit še na kakšen odsek šodra, pa 28 mm gume s kar nekaj lufta pri vilicah v +. Feltne alu, zavode diski, prestave mehanske. 105-ka. 

Za umestitev razlage o tem, zakaj 34-ka zadaj nama je prišel prav primer kolegice, ki je letos napadla s specialko Jošt nad Kranjem z istim prenosom, kot ga imaš sam. Še zdaj jo hvalim, ker si to zasluži. Sicer ji je navzgor, občasni specialkarki, bolj pomagala želja, odločnost in trma, kot pa zadnji zobnik 28. Kolikor sem jo opazoval, se je v 18% klancu matrala. Tam na ovinku pri 24% (bruhalnik) pod gostilno pa je obračala na kvadrat. Kako zelo lažje bi ji bilo, če bi imela 32 ali 34. Zato ji lahko zgolj še enkrat čestitam. Tudi zaradi te izkušnje (zaradi lažje primerjave) sva ciljno iskala zadaj 34 zob. En zob več vedno pride prav, ker bolečih kolen si pa res ne želi/mo. Na koncu sva izbirala med Cube-i, Rose-i in Canyoni in se odločila za slednjega. V primerjavi s Cube-om zaradi teže. Zdaj naju čaka še bikefit. 

Če boš kolo kupil še letos, ne boš nič zgrešil če se boš odločil za kombinacijo 36/34 ali 34/32. Še lažja bo 34/34.  Di2 da ali ne. Če finance dopuščajo. Zakaj? Čez čas boš verjetno užival tudi v "putru delovanja oz. načina vožnje". Fetiš ali zgolj užitek v delovanju finomehanike. Da se preživet brez ampak od udobja ne boli glava. Alu ali karbon? Tudi če se greš izračune oportunitetnih stroškov, obroče lahko kasneje kadarkoli nadgrajuješ. 

Zobniki. Če kolesa letos še ne boš kupil, investiraj v nakup kasete, ki jo še prebavi kratka kletka. Verjemi, da se 2 zoba precej poznata, je pa tudi to res, da se človek dodatka hitro razvadi.

Sam sem začel s 53/39 in 11/25 (recimo trasa maratona Alpe se je prebavila, kako, pa je že druga zgodba), pa potem prešel na kompakt z 11/25, menjal kaseto na 11/30 in končno zadaj  pristal na 12/29.  Mogoče se bere čudno ampak ko sem izgubil 1 zob sem to čutil. Je pa res, da je to prišlo do izraza v zgornjem štuku Jošta. Občutki so kar dobro skalibrirani, ker mi je to "domač" klanec za po službi.

Bi imel 30, 32? Ja. Z veseljem. Ravno zaradi tiste rezerve in včasih višje frekvence, pa mokre podlage in listja. Tudi zaradi doziranja tur - obremenitev. In zaradi kombinacij klancev ter tempa (Jošt je eno, Stari vrh in Jošt drugo, Dražgoše, Prtovč in Jošt pa spet tretje). Zaradi dnevnega počutja in obremenitve. Ciljne ali prilagajujoče trenutnemu občutku. Pa zaradi klancev kot so Zoncolan z Ovara ali Korenskega z AUT strani, sploh če imaš do njih narejene nekaj podlage. 

Zoncolan. Malo prehlajen, že utrujen, lovil zadnje tople dni, ki niso bili topli pač pa vroči. Ni bil ravno moj dan. Sanjal sem 32-tko. In če bi jo imel, bi verjetno sanjal 34-tko. 

Korensko podobno. Enkrat na 100 podlage (Kr-Jezerski vrh-Borovlje-Finkenstein-Korensko-Kr.). Podobna izkušnja kot tvoja. Vročina. Cvrtje  pravzaprav. Edini plus je bil sveže položen asfalt. 34/29 prenos ... no ja. Dalo se je bp, a lažjega se ne bi branil. Test se je naredil. Vročina, nekaj podlage, frekvenca prometa in primorano lovljenje linije s to pripravljenostjo in prenosom je šlo skozi.

Želje je tudi s testno turo zrasla. In tako je Korenski klanec prišel en ljubi dan na vrsto zadnji. Za Vršičem, Mangartskim sedlom, Nassfeld passom (Trbiž-Pontebba/Tablja ... in dolino Zilje). No, če bi bil namesto tebe, bi bil vesel, če bi imel takrat karkoli od komoditete Di2 in večjega zobnika. Ker počasi se nabere in hudič se včadih res skriva v detajlih. Percepcija 18% klanca na toliko podlage in višincev je res dobila mesto v trajnem spominu. Poanta? Včasih si privoščiš kakšen izlet v filter in takrat se poprejšnje izkušnje nadgradijo z novimi spoznanji o telesnih in psihičnih dimenzijah ter razkrijejo potrebe po adaptacijah tehnikalij. Vse pa zahteva svoj čas. Dokler ne poizkusiš, ne veš. Potem ti postane jasno. 

Zato so ti fantje res dobro orisali izhodišča, kaj vse se ti splača upoštevati in kako lahko racionalno (najprej nakup zgolj kasete) spoznavaš funkcionalnost investicije in njen doprinos. Ker največji spremenljivki sta vseeno ti in profil po katerem se voziš. V katero smer te bo odneslo čez čas, je konec koncev odvisno tudi od zdravja in napredka, torej kaj ti bodo prestavna razmerja omogočala oz. kako hitro boš zavil v težje in bolj strme izzive. Zoncolan je s 34/28 ali 34/34  lahko razlika med mučenjem in prebavljivim trudom.

Kam sodi kaj, boš tako kot mi vsi spoznal v resnici takrat, ko boš kombinacijo tehnike, katerokoli že, uporabljal nekaj časa. Pa ne zgolj zaradi čiste športne komponente pač pa tudi zaradi osebnega razvoja percepcije hobija, ki  bo v različnih časovnih obdobjih zasedal enkrat to, drugič drugo mesto. Tisto prekinitev toka misli kot izhodiščnico si zelo dobro izpostavil.

Zato si privošči nov bicikl, ki se ga boš veselil. In 34/11-32 ali 34/11-34 in Di2.  Ker vidim, da imaš rad klance. Privošči si Zoncolan in soseščino. Dolomite. In kupe drugih klancev, ki bodo vračali vloženo energijo v obliki smeha in dobre volje. Ker je lepo, če to pripelješ nazaj s celimi kostmi vred k familiji. Je pa tudi prav in pošteno, da se ob optimizaciji tehnike posvetiš še iskanju rezerv, ki se v največji meri skrivajo v tebi samem.

Srečno pri izbiri.

Pozdravljeni,

Ponovno sem si prebral vse vaš odgovore, za kar se zares zahvaljujem. Pomaga, če ti nekdo iz prve roke pove konkretne izkušnje. 

Lansko leto se potem nisem odločil za nakup novega cestaka iz enostavnega razloga, ker sem zamenjal raje moj stari MTB. Pač v familiji se je obrnila situacija in sem bil veliko po "gmajnah"....

No letos bo upam zadeva bolj zrela za nakup. In sedaj imam dilemo samo še glede menjalnikov Ultegra vs Di2. Sem sicer odprl novo temo (upam, da jo admin izbriše https://www.bicikel.com/forum/50578/canyon-endurance-cf-sl-8-vs-cf-sl-di2?Page=1#lc), sprašujem pa samo glede "praktičnih" cukrčkov, ki bi prevagali za odločitev za Di2 namesto klasične Ultegre v protiuteži 1200 €:

https://www.canyon.com/en-si/road-bikes/endurance-bikes/endurace/cf-sl/endurace-cf-sl-8/3364.html?dwvar_3364_pv_rahmenfarbe=GY%2FBK

https://www.canyon.com/en-si/road-bikes/endurance-bikes/endurace/cf-sl/endurace-cf-sl-8-di2/3366.html?dwvar_3366_pv_rahmenfarbe=GY%2FBK

- glavna razlika med obema je Ultegra (11) vs Di2 (12)

- model z mehansko Ultegro ima power meter, Di2 ga nima

Tole sem vprašal:

Sem sicer prebral več tem na forumih in verjetno ste že siti enakih vprašanj, ampak kljub temu prosim tiste, ki imajo izkušnje iz obeh modelov (mehanika vs Di2) za vaše cenjeno mnenje pro et contra v smislu konkretne uporabe? Razumem, da je avtomatika oh in sploh (v smislu natančnosti, nastavljivosti/možnosti prestavljanja, itd.) in da večina nikoli ne bi sla (kot berem) nazaj na mehaniko, ampak spet, sprašujem konkretno: kako se uporaba Di2 kolesarju, ki dela "Endurance ture" in ne tekmuje ali trenira in se zgolj rad vozi na dolge variante, "pozna" elektronsko podprta menjalnika? Kolo namreč kupujem za n let in se ne bi rad cez 6 mesecev tolkel po glavi.

Sam se nagibam 90% za cenejšo varianto. Power metra sicer ne rabim, tako, da ni faktor zaradi katerega bi se odločil za cenejšo kolo, je pač zraven.

Hvala.