Mi smo se veliko vozili po kolovozih in gozdnih poteh. In po singlcah. Z mtb kolesi, se ve. Komaj sta dobro shodila, sta že imela poganjalček. Potem pa vsake toliko novo kolo za najstarejšega, ki ga je mlajši podedoval.
Mislim, da je bilo to obdobje eno najlepših v mojem življenju. Poleg skupnega smučanja, normalno. 😄
Ko sta bila že dovolj velika, smo šli skupaj s kolegi na Kras, pa po gozdovih Notranjske na Slivnico in po Planinskem polju. Slednje je poleti suho in super za raziskovanje z mularijo.
Enkrat sva šla s starejšim na Mangartsko sedlo, pa sploh ni imel nikakršnih težav s turo. Mišice imajo menda nekakšen spomin.
40 km s 6 let staro deklico? Vsa čast njej. Mi smo pri enaki starosti nekje na 12-20 km največ. Izbiram kolesarske poti (Ljubljana, Primorska, Hr. Istra), v Beli Krajini kolesarskih poti žal ni, to je problem... prometa sicer malo, ampak niso vajeni srečati družin z otroci na ozkih cestah. Prekmurje oz. okolica Moravskih toplic je prijazna za kolesarjenje z otroci... urejene kolesarske poti in sama ravnina 😄 Trasa mora biti s čim manj klanca. Če je klanec prestrm, jo potisnem.
Glede same ravnine v Prekmurju bi lahko debatirali😉. Ampak imaš prav, v Prekmurju je res dosti ravnine, malo prometa in dosti lepih poti za kolesarjenje.
Lani spomladi, smo naredili eno družinsko, 36 kilometrov dolgo turico z takrat še 7 letnim sinom. V Bogojini smo zavili na hribček čez Filovske gorice in skupaj nabrali 90 višincev. Na 27. kilometru, oziroma približno 3 km pred domom, se jaz "spomnim", da bi pa sedaj za nagrado lahko šli na sladoled. Ampak sladoled je bil v nasprotno smer od doma😄. Ni bilo potrebno dosti, da smo se odločili za sladoled. Tako smo nabrali še dodatnih nekaj kilometrov od prvotno načrtovanih.
Naj še dodam, da so otroška kolesa, predvsem kakšna poceni Nakamura x-Fact, itd... zelo težka za otroka in zelo naporna za gonit v hrib. Je sin enkrat dobil 20 col "fullsuspension" Nakamuro z jeklenim okvirjem in je kolo bilo težje od mojega trekinga. Ko ga je prerasel, je dobil 24" gorsko kolo Bruno in je bistveno lažje prikolesaril v hrib. Tako, da je potrebno biti pozoren na težo otroškega kolesa, bolj kot pri odraslem človeku.
Hvala vsem za pomoč. Očitno bomo res počitnikovali v Prekmurju 😉
@SODROVCMi smo se veliko vozili po kolovozih in gozdnih poteh. In po singlcah. Z mtb kolesi, se ve. Komaj sta dobro shodila, sta že imela poganjalček. Potem pa vsake toliko novo kolo za najstarejšega, ki ga je mlajši podedoval.
Mislim, da je bilo to obdobje eno najlepših v mojem življenju. Poleg skupnega smučanja, normalno. 😄
Ko sta bila že dovolj velika, smo šli skupaj s kolegi na Kras, pa po gozdovih Notranjske na Slivnico in po Planinskem polju. Slednje je poleti suho in super za raziskovanje z mularijo.
Enkrat sva šla s starejšim na Mangartsko sedlo, pa sploh ni imel nikakršnih težav s turo. Mišice imajo menda nekakšen spomin.