5268 višinskih metrov in vrnitev "Pantanijeve" Santa Cristine

5268 metrov nadmorske višine bodo morali kolesarji na dirki po Italiji premagati v 16. etapi. Salo bo gostil start, cilj pa po 202 kilometrih dirkanja Aprica. Nič čudnega, da mnogi to etapo opisujejo za kraljevsko na letošnjem Giru. Že po dobrih 30 kilometrih dirkanja se bodo kolesarji pričeli vzpenjati na Goletto di Cadino.

S 1929 metri nadmorske višine bodo najvišjo točko te etape dosegli po 19 kilometrih vzpenjanja in 59 kilometrih dirkanja. Povprečni naklon je 6,2-odstoten. Zagotovo vzpon, ki bo dokončno izoblikoval ubežno skupino. Sledil bo dobrih 20 kilometrov dolg spust do Brena in potem postopno vzpenjanje vse do Edola oziroma Monna. To bo izhodiščna točka za začetek znamenitega vzpona na Mortirolo.

Tokrat to ne bo tista najstrmejša smer iz Mazza di Valtelline, vseeno pa gre za zahteven klanec. Vrh leži na 1871 metrih nadmorske višine. S te strani je dolg 12,7 km, povprečni naklon pa je 7,7-odstoten. Predvsem sam zaključek, odsek od desetega do 12. kilometra je zelo strm. Vrh bodo kolesarji dosegli po 130 kilometrih dirkanja. Sledil bo tehnično zahteven in strm spust, potem pa vožnja skozi prej omenjeno vasico Mazzo di Valtellina.

Še zdaleč pa po dveh vzponih prve kategorije vzpenjanja ne bo konec. Po spustu skozi Tirano se bodo kolesarji povzpeli še na nekategoriziran 5,1 km dolg vzpon Teglio z 8,1-odstotnim povprečnim naklonom. Določeni odseki do tudi 15-odstotni. Po spustu do Tresenede bo sledil še zadnji vzpon prve kategorije. Po letu 1999 se vrača 1435 metrov visok Valico di Santa Cristina. Govorimo o 12,7 km dolgem klancu z 8,1-odstotnim povprečnim naklonom.

Prvič ga je Giro obiskal leta 1991, najbolj poznan pa je postal leta 1994. Takrat je Marco Pantani na poti od Merana do Aprice na tem vzponu prepričljivo ugnal Miguela Induraina. Takrat je Pantani najprej napadel na Mortirolo, a je na ravninskem delu počakal prve zasledovalce. Sledilo je Indurainovo narekovanje ritma ob vznožju Santa Caterine. Potem pa je Pantani spet napadel in do vrha si je po vsega petih kilometrih samostojne vožnje privozil kar 3:19 prednosti pred Indurainom.

Sledil je spust in zaključek, podoben letošnjemu. Pantani je na spustu in krajši ravnini do Aprice prednost pred Indurainom povečal na 4:06. Dokaz, da je tudi jutri vse mogoče, tudi zaradi tehnično zahtevnega zadnjega spusta po ozki cesti. Zaključek poteka v rahel, 3-odstotni vzpon. Vsekakor etapa, ki bi lahko prinesla večje spremembe v skupnem seštevku, čeprav se zdi tudi vodilni Richard Carapaz zelo prepričljiv.