Čeri ni? Ne, čeri so, pa jih bo Čerin obvozil?

Čeri ni? Ne, čeri so, pa jih bo Čerin obvozil?
17.09.2009 AVTOR:
Life cycle je projekt, ki marljivo prede kolesarsko mrežo širom Evrope. Vanj se je že ujela tudi Slovenija, ki jo zastopa Cindi Slovenija, v mesto pa ga želita z našitkom Civitas elan všiti MOL in REC (Regionalni center za okolje) in tako pokrpati luknje

Svoja oblačila je vizija odvrgla v mestni hiši, kjer ji je v uvodu komplimente namenil tudi župan Zoran Jankovič. Nato je oratorsko vlogo prevzel Andrej Klemenc iz REC Slovenija in odprl predstavitev osnutka kolesarske strategije, kasneje pa tudi evropskega projekta vseživljenjskega kolesarjenja. V dvorani se je zbrala kar pisana druščina poslušalcev, od urbanistov, predstavnikov turizma, medijev, inštitutov, itd.

V poplavi stroke, ki vsaka s svoje strani na en uč obdeluje kolesarsko področje, ni čudno, da v mestu vlada takšen nered. In pri strategiji, ki želi načeti ta nered, je žal že v začetku zazijala luknja, ki bo polomila marsikateri obroč, če drugega ne pa vsaj prebila preštevilno zračninco. Čeprav je vse skupaj lepo začrtano in gre za participativno zapakirani projekt, ki apelira na vse, ki jih kolo posredno ali neposredno zadeva, se zdi, da bo potrebno preliti še kar nekaj znoja, da bo status kolesarja dobil težo, ki mu jo sicer nalaga trend zadnji let. In ker se zmeda, ki vlada ne samo na lokalni, pač pa tudi državni ravni, lahko prosto pase, je Andrej Klemenc že v štartu poudaril, da se nam obeta mestni koordinator kolesarjenja, ki da se mu bojda že začenja sušiti podpis pod funkcijo. In potem morda vse le ne bo več kot ovce brez pastirja.

Kot gonilka je bilo poudarjena varnost, zato strategija predvideva čim zgodnejše vključevanje zainteresirane javnosti, da iz svojega gledišča potežka rešitev. Kot primer naj tu navedem zloglasne količke, ki so z "rdeče cone" resda spodili jeklene konjičke, a so nekako to kar daje varnost državljanom ZDA pred terorizmom. Smo za večjo varnost pred npr. avtomobili, boljšo pretočnost, ipd. pripravljeni vzeti za svojo nevarnost teh palic, ki lahko že rahel karambol s peščem ali drugim kolesarjem spremenijo v veš kot samo udrgnine in kletvice. Skratka. Na razpravi se je pokazalo, da nihče od prisotnih pravzaprav ne ve, komu naprtiti "krivdo" za to, da so količki nenadzorovano rasli kot gobe po dežju. To je šolski primer, ki s strani biciklistov ne rabi le kritike, ker vendarle izkazuje nek učinek, a žal pred sejanjem ni bil dobro pretresen, ni ujel pravi "čas" in posledično ne obrodi tako dobro, kot bi, če bi čevlje dali soditi kopitarju. In tako se lahko zgodi, bodo nekateri zobci kmalu zbiti in bodo končali tam, kjer so npr. tudi svetleči oglasni prostori.

Pa da zaokrožim. Strategija bo brez učinka, če ne vključje tistih, ki dejansko odločajo. Spletnih strani, iniciativ je že sedaj kar nekaj, pa vendar nerganje preizkušeno poredko naleti na posluh. Zato je zamisel, da stopimo skupaj in da vsak poskrbi za svoj del vrtička, prava, ne pa da vsak drugi zraven hodi še v zelje sosedu. Naslednja velika luknja, kjer bodo kolesa še vedno trpela, je vzgoja, manire in vse kar sodi v krmilni bonton. Zato je treba odkriti način komuniciranja predvsem z mlado populacijo, da ji strpnost in uvidevnost vcepimo v kri. Kakšen doping neki. Injekcijo izobrazbe rabimo! Korak k temu, ali pa vrtljaj, če smo ravno pri kolesih, pa je vožnja po sledi Pariza. Tik pred zagonom je namreč projekt mestnega kolesa, ki bo zadnjico in poganjalca mlinčka iskal na predvideno od 20-30 mestih, ob hkratni omembi zložljivih kolesa, pa sem takoj pomislil na letošnji Eurobike, kjer si je tovrstni izdelek resno zastavil zložiti prodajni hit. Naši uvozniki naj torej malce razmislijo o tem. Morda gre pa za zlato žilo.

Seveda osnovni namen celotne akcije ni položen samo v zmanjšanje nesreč v urbanem okolju in tudi ni strogo omejeno na ta pojem. Je pa res, da njegov značaj ni športno/rekreativni, kar pomeni, da so zobniki dopolnitev in nadgradnja obstoječe mreže (tu so se v razpravi kot kost za glodanje vrgli prej omenjeni količki), boljša pretočnost in program treninga učenja in usposabljanja ljudi, da bi se tudi sami ujeli v kolesarsko mrežo, ne pa bili še naprej ujeti v prometni gneči. Ketno (beri projekt) moramo tako "samo" še dati na zobnike, jo prav napeti, da ne bo preskakovanja, ipd.

Čeprav Bicikel.com pridno skrbi za popularizacijo kolesarjenja, a čeravno rekreativnega, pa zna zaradi ljudi, ki ga obiskujejo, stanje precej izboljšati, saj večina pozna ulice kot lasten žep in so toliko bolj nečimrni, ko njihovi lepotci trpijo v utiranju poti skozi mestno džunglo. A kot rečeno je treba pri tem temperamentu naprtiti uzdo, ker zlivanje gneva dokazano ne ustvarja preveč plodnih tal. Za to je treba ustaviti samouničujoče eksplozije čustev in vzpostaviti primerno partnerstvo, ki bo znalo potrkati na prava vrata in v en, skupen glas.

Črnih točk v Ljubljanski kolesarski mreži danes kar mrgoli in čeprav je podžupan Čerin zapeljal vožnje željne po dobrih kolesarskih žilah brez strdkov, pa ne gre spregledati, da žilice ponekod rade pokajo in grdo zijajo, strdki pa grozijo z najhujšim. In s tem naj tudi zaključim, saj nisem prisostvoval ves čas debate, tako da se ne morem ustaviti še pri Mojci Janežič iz Cindi Slovenija, ki je sicer dala več besede udeležencem, ki pa so že prej neučakano vključevali svoj razgled in na novo risali kolesarsko krajino mesta.

Premika torej se. Da le ne bomo zgolj kolobarili. Raje kolesarimo. V službo, šolo, na faks, v trgovino,... Navada je železna srajca je rekel Klemenc, jaz pa pravim, da naj bo kolesarski dres.


Anže Pompe

foto: Matjaž Spruk


Zanimivo spletno postajališče:
http://urbanveloljubljana.wordpress.com/

Značke:
Ključne besede:
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ