"Glavna nagrada na Giru komaj dovolj za nekaj pic"

"Glavna nagrada na Giru komaj dovolj za nekaj pic"
11.02.2015 AVTOR: D. Z.
Dvakratna svetovna prvakinja Giorgia Bronzini je spet poudarila preveliko razliko med moškim in ženskim profesionalnim kolesarstvom. Tokrat je izpostavila denarne nagrade.

O tem smo že velikokrat pisali. Ne samo na naši spletni strani, tudi v reviji Bicikel. In kolesarke to težave nemalokrat izpostavljajo. Ženske imajo manj dirk, predvsem pa so plače v ženskem kolesarstvu – seveda v primerjavi z moškim – zelo nizke. Dvakratna svetovna prvakinja Giorgia Bronzini, ki te dni nastopa na ženski različici dirke po Katarju, je opozorila, da so tudi denarne nagrade na dirkah smešno nizke.

Za cyclingnews.com je primerjala moški Giro d'Italia in žensko različico Giro Rosa. Denarni sklad moškega Gira je lani znašal 1,378 milijona. Zmagovalec etape je prejel 11 tisoč evrov, nošenje rožnate majice pa je kolesarju vsak dan prineslo tistoč evrov. Končni zmagovalec je prejel 200 tisoč evrov. Pri ženskah so stvari povsem drugačne. Nagradni sklad je znašal vsega 17666 evrov. Končna zmagovalka pa je prejela petsto evrov.

»Kar se nagrad tiče. Smo daleč, zelo daleč za moškimi. Če se ozremo proti Giru. Leta 2014 je zmagovalka prejela 525 evrov, « je za cyclingnews.com dejala članica moštva Wiggle Honda, vendar se je vseeno zahvalila: »Organizatorjem Gira se zahvaljujem, ker sploh organizirajo dirko. Vendar, če bi sama kdaj dobila Giro in bi potem denarno nagrado razdelila med klubske kolegice, potem bi mi ostalo morda 50 evrov. To pomeni, da lahko grem s to nagrado s prijateljicami na pico. Ženskam bi moralo pripadati kaj več, vsaj kar se tiče sponzorjev in tudi medijskega prostora. Več sponzorjev sicer prihaja, kar je dobro, vendar pa bi morale požeti več pozornosti. «

Bronzinijeva je še dodala, da so tudi ženske dirke nadvse zanimive za gledalce: »Včasih celo bolj kot na primer moške ravninske etape na Giru. Tam vidiš manjšo ubežni skupino, ki jo ujamejo 15 kilometrov pred ciljem. Potem sledi sprint. Tako tudi sama, če gledam etapo po televiziji, spim dokler ubežnikov ne ujamejo in si potem ogledam samo še sprint. Če pa pogledate naše dirke, se to ne zgodi prav pogosto. Seveda je drugače, saj morajo moški prevoziti več kilometrov in je posledično tudi dirkanje drugačno. «

Značke: Dirka po Italiji, Cestno
Komentarji
Revija
Naslovnica aktualne revije
  • 1NaslovnicaTadej Pogačar, petič zmagovalec Dirke po Franciji
  • 5UvodnikMejniki
  • 8Fotolov113. Dirka po Franciji
  • 22FotolovPogi Challange Od 980 metrov do Krvavca
  • 26FotolovDirka po Franciji za ženske
  • 34VueltaTour in Vuelta v isti sezon
  • 44VueltaRogličeve španske poti do štirih zmag
  • 62Vuelta81. Dirka po Španiji
  • 71PelotonTritedenski šprint po Španiji za skok v preteklost in pogled naprej
  • 76Kolo120 let naprej: Wilier Triestina
  • 84IzzivSto dirk svetovnega endura
  • 92KolumnaDolga pot okrog in domov
  • 94KolumnaZ vlakom na jubilejno dirko
PRIKAŽI VEČ