Izjemna etapa po dnevu premora najbolj razveselila Hirta in Carapaza

Etapa od Sala do Aprice je bila najtežja na dirki po Italiji doslej, z več kot 5000 višinskimi metri, tremi kategoriziranimi in še enim nekategoriziranim, a težkim vzponom. Končala se je s spustom do Aprice, še pred tem pa smo videli agresivno dirkanje v gorah.

V prvi polovici etape se je odcepila močna skupina kolesarjev, v kateri sta bila tudi Alejandro Valverde in Guillame Martin, ki sta bila na robu deseterice v skupnem seštevku, zato velike prednosti glavnina tej skupini ni smela pustiti.

Cel dan je bil tempo zato močan, prednost ubežnikov okoli štiri minute, zdržala pa je tudi na vzponu na Mortirolo in spustu z njega, ki je bil z 22 kilometri prav tako zahteven. Tam je padel Domenico Pozzovivo, ki je nato sicer ujel glavnino, a je na zadnjem vzponu na Santo Cristino popustil.

Ta je bil res zahteven, leta 1994 je tam Marco Pantani uprizoril šov in kasneje zmagal etapo, zato ima v očeh Italijanov mitski status, tokrat pa smo spremljali dirkanje na nož, a bolj na izpadanje kot tisto pravo, eksplozivno dirkanje.

V ospredju, v boju za zmago, je poizkušal Lennard Kamna, si privozil že 40 sekund naskoka, nato pa sta šla Thymen Arensman in Jan Hirt za njim in ga dva kilometra pred vrhom, na najtežjem delu vzpona tudi ujela. Švignila sta mimo njega, nato pa je Hirt našel še nekaj dodatne energije, se otresel mladega Nizozemca iz ekipe DSM in sam prečkal vrh.

Do cilja ga je ločil še težek spust, dolg 5 kilometrov, kjer je bila cesta mokra in spolzka, ovinki pa zelo zahtevni. Preživel ga je brez padca, zdržal tudi v zadnjem kilometru in se veselil velike zmage, pri 31-ih letih največje v svoji karieri.

V ozadju pa smo na zadnjem vzponu spremljali agresivno predstavo kolesarjev Bahrain Victoriusa, tudi Domen Novak je opravil pomembno delo, ki so narekovali ritem. Na najtežjem delu je skočil Mikel Landa in z njim sta šla lahko le še Richard Carapaz in Jai Hindley, Vincenzo Nibali in Joao Almeida pa sta popustila. Nibali je izgubil precej, Almeida pa je podobno kot na Blockhausu vztrajal nekaj sekund za vodilno trojko.

Vsi trije spredaj so poizkusili z napadi, a so bili še enkrat več povsem izenačeni, zato so podpisali premirje in skupaj narekovali tempo, da bi Almeidi ukradli kar največ sekund. Na koncu so dobili 14 sekund, Hindley pa še štiri več, ker je dobil bonifikacijske sekunde za 3. mesto v etapi.

V skupnem seštevku še vedno vodi Carapaz, a ima le še tri sekunde naskoka pred Hindleyjem. Jutri kolesarje čaka nekoliko lažja etapa, v zaključku na dveh vzponih prve kategorije pa bi lahko spet spremljali tudi napade na rožnato majico.