Izjemni Valverde denar poklonil Scarponijevi družini

Liege-Bastogne-Liege oziroma La Doyenne. Za kolesarji je že zadnja pomladanska klasika. Govorimo o že 103. izvedbi te dirke, ki je bila letos dolga 258 kilometrov.

Na startu so bili tudi Matej Mohorič, Grega Bole in Luka Pibernik. Organizatorji so v primerjavi s preteklimi izvedbami tri vzpone zamenjali s tremi novimi, vendar pa vse skupaj ni bilo odločilno. Že na startu je bilo jasno, da je prvi favorit brez dvoma Alejandro Valverde, ki je odlično formo potrdil že s peto zmago na Valonski puščici. Na Liege-Bastogne-Liege pa je napadal četrto zmago. Najprej pa so se kolesarji in vsi prisotni poklonili včeraj tragično preminulemu Micheleju Scarponiju.

Pred startom v Liegeu so tako imeli minuto tišine, v ospredju pa so bili kolesarji Astane. Potem pa se je skupina dvestotih kolesarjev podala na pot proti cilju v Ansu. Kmalu po startu se je v ospredju izoblikovala skupina kolesarjev, ki so jo sestavljali Tiago Machado (Katjuša), Anthony Perez, Stéphane Rossetto (Cofidis), Mekseb Debesay (Dimension Data), Bart De Clercq (Lotto Soudal), Nick Van Der Lijke (Roompot), Fabien Grellier (Direct Energie) in Aaron Gate (Aqua Blue Sport).

Kmalu je postalo jasno, da bo to pobeg dneva, saj so ubežniki hitro povečevali prednost pred glavnino. Ob prihodu v Bastogne, kjer kolesarji obrnejo proti Ansu so imeli ubežniki že več kot 13 minut prednosti. Dobrih 80 kilometrov pred ciljem je iz glavnine napadel zmagovalec iz leta 2014 Simon Gerrans. Sledil mu je Mickael Cherel. Vse skupaj je glavnino nekoliko prebudilo in 60 kilometrov pred ciljem so imeli ubežniki samo še šest minut prednosti.

V glavnini so ritem narekovali člani Movistarja in Quick Stepa. 48 kilometrov pred ciljem so na vzponu Cote de la Maquisard napadli Nathan Haas, Omar Fraile, Cesare Benedetti, Alessandro De Marchi in Pierre La Tour. Sledil je znameniti Cote de la Redoute, na katerem sta glavnino krepko raztegnila Sebastian Henao in Laurens de Plus. Do selekcije je sicer prišlo, a ne tako zelo velike, saj je bilo v glavnini še vedno krepko več kot sto kolesarjev.

Povsem v ospredju je vztrajal samo še Anthony Perez. Ta pa je imel še vedno dobre štiri minute prednosti. Pobudo sta v glavnini prevzeli ekipi Quick Step in BMC. Ob vznožju vzpona Cote de la Roche Aux Faucons je imel Perez samo še dve minuti prednosti. Tam je napadel Rossetto, ki je kmalu ujel in tudi prehitel sicer klubskega kolego pri Cofidisu. Najboljši so se držali skupaj in devet kilometrov pred ciljem se je za napad odločil Tim Wellens.

Ujel je ubežnike in pred začetkom vzpona na Saint Nicolas so imeli 13 sekund naskoka pred glavnino, v kateri so ritem narekovali kolesarji Skyja. Sledili so novi poskusi napadov. Villella, Henao, Formolo … Formolo je imel ob vstopu v zadnji kilometer vsega štiri sekunde prednosti pred skupino z najboljšimi. A Italijan je bil vidno utrujen in prednosti ni mogel zadržati. Osemsto metrov pred ciljem je napadel Daniel Martin, ki se je hitro pridružil utrujenemu Formolu.

A s to potezo je samo pripravil odličen teren za sprint Alejandra Valverdeja. Španec se je preselil do Martina in Formola in bil v zadnjih metrih krepko močnejši od preostalih. Veselil se je že četrte zmage na tej dirki. Zmago je 36-letni kolesar Movistarja, ki ima za sabo zares izjemen prvi del sezone 2017 posvetil omenjenemu Scarponiju. Obljubil pa je, da bo denarno nagrado predal Scarponijevi družini.

“To zmago posvečam Micheleju Scarponiju. Bila sva dobra prijatelja. Boli, ko pomislim, da ga ni več. Pogrešal ga bom. Celotno nagrado bom dal njegovi družini, ” je dejal Valverde: “Ekipa je bila fanstastična. Odlično smo delovali. Sicer nevaren pobeg smo imeli pod nadzorom. Na zadnjem vzponu je Dan Martin odlično napadel, vendar sem ga uspel ujeti še v pravem trenutku in potem odsprintati do cilja. ”

Po več kot šestih uraj in 24 minutah dirkanja je bil Martin drugi, tretji pa Michal Kwiatkowski, ki je že zaostal za tri sekunde. Sledili so Michael Matthews, Jon Izaguirre, Romain Bardet, Michael Albasini, Adam Yates, Michael Woods, Rafal Majka, Greg Van Avermaet, Domenico Pozzovivo, Sergio Henao, Rui Costa, Jakob Fuglsang … Matej Mohorič je bil 93., Grega Bole pa 145.