Jan Polanc: Daljši klanci mi ležijo in nisem popuščal

»V bistvu je bila moja naloga, da že od začetka pokrijem večjo ubežno skupino. Takoj, ko sem videl, da prednost narašča, mi je bilo jasno, da lahko pridemo do cilja v ospredju. Složno smo narekovali ritem in tako nam je uspelo, « je priznal izmučeni, a zadovoljni Jan Polanc.

Premagati je moral kar štiri kategorizirane vzpone in tudi sam je na predzadnjem, torej na vzponu Bielmonte, imel krizo. A tudi to je znal rešiti. »Že na predzadnjem vzponu sem imel nekaj težav, saj sem čutil že kar precej utrujenosti v nogah. Potem sem vzel nekaj gelov in energijskih napitkov. Napolnil sem se z energijo. Vse, da sem prišel k sebi, « je potrdil Polanc.

Komaj 22-letni kolesar Lampreja Meride, rojstni dan je praznoval 6. maja, je na zadnjem vzponu pokazal, da zna take preizkušnje odpeljati tudi "z glavo": »Na zadnjem vzponu sem šel na tempo. Po svojem občutku. Daljši klanci mi ležijo in nisem popuščal. Vse do vrha sem šel v enakomernem ritmu, medtem ko so ostali zašli v težave. Tako se mi je nekako izšlo vse do vrha. «

Vse do zaključnega sprinta na klanec in po kockah. Še prej se mu je uspelo preseliti do Pantana in Catalda. »Skupinico tik za prvimi, v kateri sem vozil, sem v zaključku na strmem odseku napadel in uspelo se mi je preseliti do prvih. Vedel sem, da moram na čelo, v nasprotnem primeru bi nas lahko skupinica iz ozadja lahko ujela. «

Vedel je, da so v tisti skupinici tudi nekateri zelo hitri kolesarji. Tudi kasnejši zmagovalec Enrico Battaglin, ki je kasneje sprint tudi dobil: »Prav zato sem se postavil na čelo in poskušal pridobiti čim več prednosti, medtem ko ostala dva kolesarja ritma nista hotela narekovati. Mislim, da sta naredila napako, saj bi lahko mi trije prišli v zaključek, kjer bi se borili za zmago. Tako pa je iz ozadja prišel Battaglin, ki je bil na koncu tudi najhitrejši. «

In prav tik pred sprintom je Polanc popustil. Po 164 kilometrih dirkanja: »Zadnjih tristo metrov je bilo izredno težkih. Sploh po taki etapi, ko noge pečejo in so prazne. Mene je na žalost ravno tam zmanjkalo. Ampak, v redu. Za prvi Giro je četrto mesto super rezultat. Razmišljal sem, da bi morda lahko posegel po stopničkah, ampak se mi na žalost ni izšlo. «