Jan Polanc: Trenutki, ki si jih zapomniš za vse življenje"

"Občutek je res nekaj posebnega. Dokler tega ne občutiš, ne moreš vedeti, kako je. Res je nekaj posebnega," je po opravljenih vseh obveznostih, ki jih morajo opraviti zmagovalci etap dejal Jan Polanc. Priznal je, da je to prav posebna zmaga, še posebej zato, ker gre za njegovo prvo na dirkah svetovne serije. In dosegel jo je na izjemen način. Pridružil se je štirim kolesarjem, ki so se podali v dolg pobeg. Okrog 40 km pred ciljem so imeli kolesarji še vedno okrog deset minut prednosti in takrat je postalo jasno, da bi se lahko borili za zmago, pa čeprav so morali na koncu premagati 17 km dolg vzpon na Abetone.

"Na začetku težko veš, ali bo beg uspešen ali ne. Nekje 30 ali 40 kilometrov do cilja, ko smo videli, da imamo veliko prednost, sem začel razmišljati, o tem, kateri kolesar je močan. Iz avtomobila so mi povedali, kje na zadnjem vzponu so odseki, kjer se lahko napade. Takrat sem začel razmišljati tudi o zmagi." In načrte je uresničil dobrih deset kilometrov pred ciljem. Takrat je napadel, nihče pa mu ni mogel slediti. Preostalim se je preprosto odpeljal. Tudi Sylvain Chavanel se ni odzval. "Čutil sem se močnega, vedel sem, da moram zgodaj napasti, saj klanec ni eden izmed strmejših klancev. Vedel sem, da moram poskusiti prej, ker je Chavanel eden izmed hitrejših kolesarjev. Če bi ga čakal, potem bi lahko tudi on zdržal. Tako sem poskusil že kar zgodaj, ampak izkazalo se je za dobro," je še pojasnil Jan Polanc.

Tako se je s tistimi najdaljšimi kilometri. Ko se cilj zdi tako zelo oddaljen. "Ti kilometri. Tja do dveh do cilja so vsaj meni vedno najtežji. Nikoli ne veš, ali bo dovolj, ali imaš dovolj razlike. Vedno ti gre to po glavi. Predvsem pa se moraš osredotočiti na vožnjo, na obrate. Da si osredotočen samo na to, da daš vse od sebe. Zadnja dva kilometra, ko veš, da ti bo uspelo, pa sta res veličastna." In kdaj je bil Polanc povsem prepričan, da mu bo veliki met uspel? "V zadnjih treh kilometrih. Ko klanec ni bil več tako strm. Takrat sem vedel, da bom prišel do cilja. Vseeno nisem nehal obračati. Šel sem na polno. Tisti trenutek, ko dvigneš roke, tisto je nekaj, kar si zapomniš za vse življenje." In tako je po slabem začetku priboril še kako pomembno zmago italijanski ekipi Lampre Merida.

Polanc sprva sploh ni bil v ekipi za Giro, saj je vseskozi načrtoval nastop na španski Vuelti. Vse se je spremenilo v zadnjem trenutku. "Rekel sem si, da moram to priložnost izkoristiti. Vedel sem, da sicer nisem slab, nisem pa bil v taki formi, kot bi si sam želel. A priložnost moraš izkoristiti. Prva je bila danes. Poskusil bom izkoristiti še kakšno. Če se bo le pokazala," je še zaključil Polanc. Potrdil je, da ima v ekipi proste roke, če se poda v pobeg. Obenem je po etapi oblekel tudi modro majico najboljšega na gorskih ciljih. Zdaj jo bo poskusil nositi čim več časa. To pa samo pomeni, da ga bomo vsekakor še videli v kakšnem izmed pobegov. Zdaj bodo na dirki po Italiji priložnost vendarle dobili sprinterji.