Jan Tratnik: Ci vediamo in Torino

Jan Tratnik bo letos nastopil na dirki po Italiji, ki je že pred vrati. Še prej pa je na svoji spletni strani povzel dogajanje v zadnjem času. Po zmagi na začetku sezone mu vse ni šlo po načrtih. A tu so njegove besede:

“Po treh tednih višinskih priprav na Teidu smo leteli direktno v Belgijo na naslednje dirke. Prva je bila E3, kjer sem bil zadovoljen, opravil delo za ekipo, ampak bil na malo slabši poziciji pred ključnim momentom, kjer se je dirka lomila. Občutek je bil dober in tudi vedel sem, da bo forma šele prišla. Zaradi padca Pera, ki si je zlomil nos, sem moral vskočiti na Gent-Welvegem, dirko, ki je nisem imel v planu.”

In prav na tej dirki je prišlo do padca, v katerega je bil vpleten tudi Tratnik: “Sam sem ravno slekel vse odvečne obleke, se vračal v peloton, kjer je nek kolesar močno zavil desno, mi zapel prednji obroč in me spravil na tla. Močno sem se udaril v glavo in v že zlomljeno koleno in bok. Vedel sem, da je dirke konec, ampak bolečina je čez nekaj ur začela popuščati in ni bilo videti, da bi bilo kaj hujšega.”

Zato programa niso spreminjali. Tratnik je odšel na “usodno” dirko Dwars door Vlaanderen. Tu je hudo padel in odstopil Wout Van Aert. S tem padcem se je končal njegov spomladanski načrt dirkanja. Ker so bile poškodbe prehude, je moral odpovedati tudi nastop na dirki po Italiji. Ta dirka pa ni prinesla nič dobrega niti Jan Tratniku:

“Med dirko sem začel čutiti močne bolečine v boku in stegenskih mišicah. Očitno je zaradi močnega sunka in udarca bolečina prišla kasneje in na žalost nisem mogel slediti pelotonu. Vsak obrat pedala me je močno zabolel v mišicah, v boku. Ponovni odstop. Tokrat je bil najbolj boleč mentalno, saj nisem vedel, kaj se dogaja.” Zato so se z ekipo odločili, da opravi obsežnejši pregled v bolnišnici. Rentgen in magnetna resonanca nista pokazala nič nenavadnega, kar je pomenilo, da so bile kosti cele, mišice pa tudi niso bile poškodovane:

“Najbolj me je bolelo, ker mi je zdravnik svetoval, naj si čimprej vzamem odmor, da se telo regenerira. S tem smo morali iz mojega programa črtati dirko po Flandriji, največji cilj pomladi. Za glavo je bilo res težko. Več kot en mesec sem bil od doma, opravil zahteven trening kamp na višini. Vse je bilo podrejeno enemu cilju, ki pa je hitro splaval po vodi. Vzel sem si skoraj 10 dni pavze in težave so bile pozabljene. Mentalno sem bil resetiran in pripravljen na treninge za naslednji cilj sezone: Giro d’Italia.”

Da tekmovalni premor ne bi bil predolg, je v program vključil še dirko po Romandiji. Predtem je opravil dva tedna resnejšega treninga: “Na Romandijo sem šel brez pričakovanj, le z željo, da naredim dober teden dirkanja in dvignem kondicijo za Giro. Z rezultati na Romandiji nisem pretirano zadovoljen. Plan je bil, da sam sebi naredim dirko čim težjo. Zadnji dve etapi sem že videl napredek in noge so bile boljše iz dneva v dan. Najbolj sem razočaran nad kronometrom, saj sem ciljal višje.”

Je pa zadovoljen, ker je dobil tiste prepotrebne tekmovalne kilometre pred tritedensko dirko. Lani je bil tudi v ekipi za Giro - moral bi pomagati Primožu Rogliču - a ga je voznica avtomobila dan pred začetkom zbila in poškodovala. Tudi leto prej je kmalu po začetku padel in je moral zaradi poškodbe odstopiti: “Po dveh neuspešnih Girih in veliko smole upam, da bo letos šlo brez zapletov. Giro je zame ena najlepših dirk in vedno se rad vračam v Italijo. Motivacija je tukaj, forma tudi, tako da komaj čakam, da se vse skupaj prične! Ci vediamo in Torino.”