Jutri na "Rogličevo" goro

Ben O’Connor bo v 16. etapi dirke po Španiji, dan po zasluženem tekmovalnem premoru branil 1:03 prednosti perd Primožem Rogličem. Pred kolesarji pa bo zares zahtevna gorska etapa s ciljnim vzponom. Obmorski Luanco bo gostil start, po 181 kilometrih pa bo cilja na vzponu Lagos de Covadonga.

Kolesarji bodo morali premagati tri kategorizirane vzpone. Najprej dva prve kategorije, za konec pa bo na vrsto prišel še vzpon ekstra kategorije. Etapa bo sicer zelo razgibana, a vseeno bo začetek tak, da bo omogočal številne napade, saj se bo prvi zares pravi vzpon začel šele po 70 kilometrih v Lloroni. Od tu se bodo kolesarji podali na Mirador del Fito, katerega vrh leži na 575 metrih nadmorske višine. Do tja pa pripelje sedem kilometrov dolg vzpon z 8-odstotnim povprečnim naklonom.

Sledil bo spust, krajši, nekategoriziran vzpon Alto de Bada in potem postopno vzpenjanje do vznožja naslednjega klanca prve kategorije. To bo Collada Llomena na 995 metrih nadmorske višine. Na vrhu bodo po 125 kilometrih dirkanja na voljo tudi odbitne sekunde za prve tri. Vzpon je dolg 7,5 km, povprečni naklon pa je kar 9,4-odstoten. Sledil bo daljši spust vse do Cangas de Onisa in potem Covadonge. Od tu pa ciljno vzpenjanje do jezeer Covadonga. Gre za vzpon ekstre kategorije. Uradno je dolg 12,2 km, povprečni naklon pa je 7-odstoten.

A ta naklon je v resnici precej večji, saj se vmes cesta nekajkrat tudi spusti Nazadnje tik pred ciljem, ko se po krajšem spustu kolesarji poženejo še v krajši vzpon do cilja. Vzpon ima več strmih odsekov. Prvi tak je že po prvem kilometru. Dolg je vsega kilometer, a naklon je 10-odstoten. Naslednji še strmejši odsek je s skoraj tremi kilometri najdaljši. Začne se bo dobrih štirih kilometrih vzpenjanja, naklon je tu ves čas več kot 10-odstoten, vmes pa je celo 16-odstoten. Po krajši ravnini je spet kilometer dolg strm odsek. Sledi krajši spust in nova večja strmina pred zadnjim spustom in krajšim ciljnim vzponom.

Vzpon je v preteklosti že pokazal, da je zelo zahteven, pa čepra velikokrat med najboljšimi tudi tu ni prišlo do večjih sprememb. So bile pa razlike večje leta 2021, ko je tu zmagal Primož Roglič. Takrat je vodstvo v 17. etapi branil Odd Christian Eiking pred Guillaumejem Martinom. Roglič je na tretjem mestu zaostajal za 1:36 in bil 35 sekund pred Enricom Masom. Etapa je bila podobna današnji, le da so se morali kolesarji dvakrat podati na vzpon La Collada Llomena, torej na predzadnji vzpon jutrišnje etape. In prav na tem klancu je takrat napadel Egan Bernal, ki je želel dirkati na vse ali nič.

Roglič je dobrih 60 kilometrov pred ciljem odgovoril na ta napad in skupaj sta nadaljevala proti zadnjemu vzponu. Kmalu po začetku ciljnega klanca je Roglič za sabo pustil tudi Bernala in nadaljeval sam proti cilju. V megli in dežju se je veselil zmage in prevzema rdeče majice. Kuss je dobil boj prve zasledovalne skupinice sedmih kolesarjev, ki je zaostala za 1:35. Roglič vodstva ni več izpustil iz rok in takrat se je v Santiagu di Compostelli veselil najbolj prepričljive zmage v karieri na tritedenskih dirkah.