Kako se izključuje 200 sklec in "pumpanje"

Tokrat smo krenili izpred Mostiščarja dve minuti kasneje kot 16.30. V vožnji dva po dva sva z Urošem vodila skupino, v zmernem tempu proti Borovnici. V Goričici se nam je pridružila Martinka. Kasneje se je izkazalo, da CHEF ni dojel, da je med nami tudi prijetna družba in se mu je mudilo v Ljubljano. ;)

Na Vrhniki nekateri spet skozi rdečo luč semaforja. Berite ponovno prosim, da rdeča pomeni rdeča. Do Podlipe umirjen tempo, potem pa vsak po svoje. Ne na vse strani, temveč vsak po zmožnostih in željah v klanec, ki mi je sedaj podaljšan še posebno všeč. Na vrhu je sledi spust za uživanje in bistvo te novice.

Na »dnu« spusta sem videl oranžno-črni dres na travi, hitro je postalo jasno, da je Uroš »defektiral« prvo kolo. Zamenjava je bila dokaj hitra sledilo je »pumpanje«. Če se v zimskem obdobju dela 200 sklec na dan, se to mora nekje poznati. In se tudi je. Po desetih potegih je Uroš tlačilko enostavno »razdevičil«, iztaknil v dva kosa. Pumpal je naprej. Z veliko muke se je guma zelo počasi polnila. Edino kar je bilo uspešno je to, da se je tlačilka hitro segrevala.

Na pol napumpano kolo je zadostovalo, da sva se počasi pripeljala do vrha Šentjošta, kjer se običajno počakamo (nasproti pokopališča). Malo nestrpna skupinia je bila presenečena, ko sem rekel: »Na dan s pumpami«.




Prvi poizkus pumpanja je bila CO2 bombica. Pfššššššššššššššššššššššš kaj več od tega ni bilo učinka. Guma še vedno prazna. Potem je sledila tlačilka (sedaj druga po vrsti), potem druga in na koncu še tretja. Če bi se dalo posneti »brulesko« v črno beli tehniki, bi bil to idealen trenutek. Na koncu nam je po sistemu več glav več ve, še več glav še več ve, uspelo.

Sedaj ko tako razmišljam in pišem za nazaj vidim, da je bilo glavno to, da vsak kolesar pri sebi pregleda osnovno opremo prede gre na kolo. Vse skupaj ne bi bilo tako zabavno in zanimivo, ko bi bil Uroš sredi Krima ali na vrhu Mangarta.

Naslednji dan sem se mudil v Celju in nazaj grede sem se ustavil v Žalcu, da sem obiskal Bojana. Včasih sva skupaj dirkala v krosu vedno me je »nažgal« potem sva se običajno srečevala v trgovini Factorystore v Žalcu. Če še kdo ne ve sta sedaj trgovini v Žalcu (prvotni Factorystore) in lanska otvoritev v Ljubljani na Celovški, dve ločeni trgovini v katerih prevladuje blago, kolesa in oprema iz osnovne družbe Factorystore, sedaj usmerjena na veleprodajo.

Tako sva rekla z Bojanom besedo dve, pred njim so novi izzivi. Sedaj vodi trgovino BL Šport, katera se reorganizira predvsem pri vodenju in organizaciji dela.

Glede na opisan pripetljaj sem si rekel, sedaj je zadnji čas da naredim uporaben test tlačilk, da se sam prepričan, kaj je »vredno« voziti na kolesu.

Sedaj veste, kaj boste brali prihodnjič. ;)

Boštjan Svete