Keiser m3i

Keiser m3i
03.11.2023 AVTOR: Vladimir Pakrac, Foto: Boštjan Svete

Ameriški proizvajalec Keiser velja za absolutno referenco v svetu naprav za notranjo vadbo.

V njihovem portfelju bomo našli zgolj naprave najvišjega nivoja kakovosti in tako smo tokrat preizkusili neuničljivo sobno kolo M3i.

V svetu interaktivnih trenažerjev se zdi, da smo v kolesarskih krogih kar nekoliko pozabili na obstoj sobnih koles in spinnerjev, ki so dolga leta predstavljali edino možnost notranjega kolesarskega treninga.

Ob omembi sobnega kolesa seveda marsikdo pomisli na monotone bele rekvizite, ki jih je na neki točki eden izmed članov gospodinjstva privlekel domov v upanju na izboljšanje kondicije ali rehabilitacijo. Pripravljen sem staviti, da vsaj 70 % sobnih koles ni doseglo svojega namena, še manj pa jih je svoje poslanstvo našlo v tem, da je kdo z njimi oddelal kakovosten načrt za trening zunaj sezone.

Malenkost bolje se je morda godilo trenažerjem in valjem, ki pa so svoj pravi razcvet vendarle doživeli šele v zadnjem desetletju z možnostjo povezovanja na interaktivne platforme, kakršna je Zwift.

Prednosti, ki jih prinašata interaktivnost in igrifikacija, seveda niso mogli spregledati tudi klasični igralci, kakršen je Keiser, ki v svetu profesionalnih naprav za notranjo vadbo že nekaj časa kraljuje kot absolutna referenca za kakovost in inovativnost.

Nabor Keiserjevih naprav obsega prav vse – od naprav za krepitev moči in eksplozivnost, kletk za uteži do kardio naprav, kakršna je sobno kolo M3i. Njihove naprave uporabljajo najzahtevnejši vadbeni centri, od ameriške vojske do nogometnega kluba Osijek. Ključne prednosti so pri Keiserju razvili v preprostosti, prilagodljivosti, predvsem pa neuničljivosti. Vsaka njihova naprava je tako primerna za vsakogar, ne glede na višino ali telesno pripravljenost. In tudi M3i sledi temu etosu.



Neuničljiva konstrukcija in prilagodljivost

Na poti do slovenskega uvoznika za Keiserjeve vadbene naprave, podjetja ReformX, sem se spraševal, zakaj bi nekdo v sodobnem času izbral sobno kolo namesto interaktivnega trenažerja. A vprašanje sega pravzaprav zgolj nekoliko dlje od izbire med interaktivnim trenažerjem in interaktivno »kozo«.

Vsak naj sam pri sebi pretehta prednosti in slabosti posamezne izbire, a po preizkusu sobnega kolesa m3i lahko zapišem, da taka izbira vsekakor ima svoj namen, dokazan z več kot 250 000 namestitvami v profesionalnih vadbenih centrih, a tudi v dnevnih sobah. Skelet M3i-ja predstavlja dobesedno neuničljiv jeklen okvir v obliki črke V, ki ga lahko s podaljševanjem obeh krakov (t. j. sedežne in krmilne cevi) prilagodimo vsakemu kolesarju, z natančnimi nastavitvami sedeža in krmila pa lahko nadalje posnema geometrije različnih koles.

Položaj zase in kopijo geometrijskih številk svojega kolesa bo na m3i našel prav vsakdo. Srce kolesa seveda predstavlja magnetni vztrajnik z osjo, ki skrbi za natančen prenos informacij o težavnosti poganjanja. Slednjo preprosto nastavljamo z ročico na krmilu, ki omogoča zares natančno stopnjevanje upornosti, za katero je sicer odgovorna magnetna enota, ki se približuje ali oddaljuje od vztrajnika (odvisno od želene upornosti).

Vztrajnik so pri Keiserju namestili na zadnji konec kolesa in ga tako odmaknili od kapljanja znoja s kolesarja, s tem pa mu podaljšali življenjsko dobo. Šli so še korak dlje in na ohišju oblikovali kanal, po katerem lahko znoj nadzorovano odteče s kolesa po odpornem ohišju. Za prikaz podatkov o vožnji skrbi elektronska enota s fotodetektorjem, ki osvetljenost ekrana samodejno prilagaja svetlobnim pogojem v prostoru. Na ekranu lahko spremljamo podatke o prevoženi razdalji, času, kadenci, moči in srčnem utripu (ob uporabi kompatibilnega pasu za merjenje srčnega utripa).

Ključne prednosti so pri Keiserju razvili v preprostosti, prilagodljivosti, predvsem pa neuničljivosti.

Povezljivost z zunanjimi aplikacijami

Bolj kot prikaz na krmilni enoti utegne sodobnega domačega kolesarja zanimati povezljivost s platformami, kakršna je Zwift. Razlike v povezavi z računalnikom oz. napravo, na kateri poganjamo aplikacijo, praktično ni, razen v tem, da Keiser z računalnikom ni zmožen komunicirati preko protokola ANT+, temveč zgolj preko Bluetootha. Na izkušnjo to ne vpliva, a je potrebno biti nekoliko pazljiv pri nakupu pasu za merjenje srčnega utripa, če želimo prikaz tudi na krmilni enoti, na računalnik pa se je tako ali tako zmožna povezati večina sodobnih merilnikov srčnega utripa. Kadenco, moč in hitrost torej zagotavlja kolo, srčni utrip pa pas. Izkušnjo Zwfita je tako mogoče izkusiti skorajda v celoti, a Keiser ni zmožen samodejno uravnavati upornosti glede na teren v aplikaciji.

Nastavljanje težavnosti je možno zgolj ročno preko omenjene ročice. Treniranje v »pravem« ERG-načinu tako ni mogoče, je pa možen takorekoč »ročni« ERG, saj vztrajnik preprosto obremenimo z želeno upornostjo in na tej moči pač držimo ciljno kadenco. Izkušnja interaktivnega kolesarjenja s sobnim kolesom, kakršen je Keiser M3i, se zagotovo razlikuje od interaktivnih trenažerjev, a neposredna primerjava niti ni na mestu.

Keiser M3i odlikujejo povsem drugačne lastnosti, kot so preprosta nastavljivost, neuničljivost in izjemna tihost naprave. Magnetni vztrajnik ne vibrira in ne povzroča prav nikakršnega hrupa, česar bodo nadvse veseli tako drugi člani gospodinjstva kot tudi tisti v spodnjem nadstropju.

Značke: Oprema
Ključne besede:
kolesarjenje pod streho
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ