Legendarni Finestre, šov, in veliki preobrat Simona Yatesa

Dirka po Italiji je dobila epilog. 20. etapa na Giru je bila prava poslastica. Verres je gostil start, Sestriere pa cilj. Etapa je bila dolga 205 kilometrov. Kolesarji so morali premagati štiri kategorizirane vzpone. Najprej vzpon četrte kategorije, potem vzpon druge kategorije, a glavno akcijo smo po pričakovanjih dobili na znamenitem vzponu Colle dell Finestre.

Gre za 18,4 km dolg klanec z 9,2-odstotnim povprečnim naklonom. Vrh vzpona je na 2172 metrih nadmorske višine in je bil s tem tudi najvišja točka letošnjega Gira oziroma Cima Coppi. Isaac Del Toro je nosil rožnato majico in branil je 43 sekund pred Richardom Carapazom ter 1:21 pred Simonom Yatesom, za katerega je že malokdo verjel, da lahko pride do končne zmage, saj je v zadnjem tednu vseskozi izgubljal sekunde proti prvima dvema. Pričakovali smo predvsem dvoboj. Prvi del etape s skoraj pet tisoč metri nadmorsek višine je bil ravninski in zato je prišlo do številnih napadov. Tri skupine so se uspele odlepiti od glavnine in kasneje so se po dobrih 40 kilometrih združile v eno veliko ubežno skupino. Tam je bilo kar 31 kolesarjev. Številni vrhunski, tudi Wout Van Aert, ki je bil ključen pri taktiki Visme Lease a Bike. Ubežniki so si privozili devet minut prednosti, v glavnini pa so ritem pričeli narekovati člani moštva EF Education EasyPost. Na enem izmed ovinkov so naredili celo napako in zleteli s ceste, a na srečo ni prišo do padca. Ubežniki so tako še povečali prednost na deset minut, sledil pa je prihod do vznožja omenjenega prelaza Finestre. Ni nam bilo treba dolgo čakati na šov. Carapaz je poslal naprej pomočnike, ki so krepko pospešili. Takoj je Carapaz tudi napadel. Privozil si je manjšo prednost, a Del Toro ga je uspel ujeti in hitro sta ostala sama. Ker Del Toro ni sodeloval, ju je iz ozadja ujel Simon Yates, ki je tudi takoj napadel. Ni mu uspelo, a poskušal je večkrat in 13 kilometrov pod vrhom tega klanca mu je uspelo narediti razliko. Carapaz in Del Toro sta se spustila v igro taktiziranja. Yates si veliko prednosti ni privozil, tudi zato ne, ker je Carapaza in Del Tora ujel še Derek Gee, ki je narekoval enakomeren ritem. Ko je popustil Gee, je Carapaz želel pobudo prepustiti Del Toru, ki pa se je ujel v to taktično igro. Yates je nadaljeval v svojem ritmu je povečeval prednost. Predtem je v ubežni skupini že kmalu po začetku vzpona napadel Chris Harper, ki je skorajda celoten vzpon odpeljal sam. Na vrh je pripeljal z 1:38 prednosti pred prvimi zasledovalci, Yates pa je za njim na vrhu zaostajal za 4:43. Več kot izničil pa je zaostanek za Del Torom, ki je na vrhu skupaj s Carapazom za Yatesom zaostajal za 1:40. Obetal se je divji spust in vse bi bilo še dosegljivo, a Yatesa je iz ubežne skupine počakal Wout Van Aert. Belgijec je spet pokazal, kako raznovrsten kolesar je, predvsem pa, kako se je pripravljen žrtvovati za svoje kapetane. Narekoval je oster ritem in Yates je samo še povečeval prednost pred glavnima favoritoma, ki se še vedno nista uspela dogovoriti o sodelovanju. Chris Harper je v senci boja za rožnato majico prišel do prestižne etapne zmage. Po skoraj petih urah in pol dirkanja je za 1:49 ugnal Alessandra Verreja. Z zaostankom 1:57 pa je na cilj prišel Simon Yates. A kmalu se je lahko razveselil končne zmage. Del Toro je Namreč zaostal za kar 7:10, Carapaz pa še za štiri sekunde več. Osvojila sta deveto oziroma 13. mesto, saj so ju ob taktiziranju ujeli še nekateri tekmeci. Yates je do končne zmage prišel na vzponu, na katerem je leta 2018 izgubil rožnato majico po znamenitem napadu Chrisa Frooma. Del Toro dan pred koncem za njim zaostaja za 3:56, Carapaz pa za 4:43. Sledijo Gee, Caruso, Pellizzari, Bernal, Rubio. McNulty, Storer, Poole, Adam Yates, Majka, Piganzoli, Prodhomme …