Marc Lamberts, trener Primoža Rogliča razkril številke, skrivnosti, skrbi in še marsikaj

Primož Roglič se je po novem padcu na dirki po Franciji spet vrnil na vrh. Še četrtič v karieri je dobil dirko po Španiji. S tem uspehom se je po številu zmag izenačil z Robertom Herasom. Še zdaleč ni imel idealne priprave, še vedno so ga mučile bolečine v hrbtenici. A vendar je zmogel vse premagati. S tem je tudi pokazal, da še vedno spada med najboljše kolesarje za najtežje etapne dirke. Kaj pa je po Primožu Rogliču, o poteku dirke, o poteku pripravi, o poškodbi in še marsičemu povedal njegov dolgoletni trener Marc Lamberts, ki se je po lanski sezoni skupaj z Rogličem iz Jumba Visme preselil v Red Bull Boro Hansgrohe? V nadaljevanju …

Marc, kam uvrščate to zmago Primoža Rogliča z vidika zahtevnosti in vsega skupaj v primerjavi s preteklimi tremi zmagami na Vuelti?
Na sam vrh. Kar nekajkrat sem v teh treh tednih ostal brez besed. Z vidika števila nadmorskih metrov je bilo zelo težko, saj je bilo 18-odstotkov več višinskih metrov kot na preteklem Touru. Poleg tega so dirkali, kot nori, saj ni bila Nobena ekipa dovolj močna, da bi Imela vse pod nadzorom. Z vidika intenzivnosti je to bila najtežja tritedenska dirka, kar sem jih kdaj videl. Včasih so bile na Giru in Touru tudi etape, kjer so kolesarji poganjali tudi samo 2,8 vata na kilogram telesne teže. Na tej Vuelti bi moral že zelo dobro preučiti etape, na katerih so obračali manj kot 3,8 vata na kilogram teže. V povprečju je Primož vsak dan obračal več kot štiri vate na kilogram teže. Česa takega še nisem videl in vsak dan znova me je to šokiralo.

12. julija je Primož Roglič zaradi poškodovanega hrbta odstopil z dirke po Franciji. Pet tednov kasneje je bil na startu Dirke po Španiji v Lizboni. Kako na tesno je šlo s pripravami na Vuelto?
Zelo. Po odstopu je bil en teden brez kolesa. Odšel je v Red Bull Performance center v Salzburg. Tam je imel tridnevno intenzivno rehabilitacijo. Potem smo razmišljali o tem, da bi kar končal sezono, a smo s strani ortopeda in zdravnikov prejeli potrditev, da lahko kljub bolečini že kolesari. Pohiteli smo v Tignes in bili tri tedne na višinskih pripravah. Prvi teden zaradi posledic poškodbe nismo mogli opraviti intenzivnega treninga. Šele v drugem in tretjem tednu priprav je lahko opravljal visoko intenzivne treninge. Vsega skupaj smo v treh tednih v celoti opravili po 28 do 30 ur treninga. Vendar pa je vseskozi čutil bolečine, ki niso izginile tudi med Vuelto. Vendar pa so bile znosne, tako da je lahko pokazal, kar zna.

V kakšni formi je Roglič začel dirko po Španiji?
Bil je nekje med 95 in 97 odstotki svoje forme. Na srečo je v prvem tednu lahko to še nekoliko izboljšal.

Katerih etap vas je bilo najbolj stran?
Že pred začetkom sem menil, da bi lahko izgubil nekaj časa v etapi do Sierra Nevade in v etapi do Picon Blanca. To bi se pav lahko zgodilo, saj je v etapi v okolici Sierra Nevade Mas na neki točki že pridobil 50 sekund. Vendar pa moram tudi povedati, da je Primož zelo izboljšal svojo vzdržljivost. Pred leti v tem še ni bil dober in zdaj je na tem področju naredil res velik napredek.

Kdaj ste zares vedeli, da lahko dobi dirko?
Šele po predzadnji etapi v soboto zvečer. Poleg tega sem govoril z ekipo, ker je moral dirkati povsem drugače, kot je vajen. Pred Vuelto sem ekipi dejal, da bo šlo na sekunde in ne na minute. Primož ni Tadej Pogačar ali Jonas Vingegaard, ki lahko na daljšem vzponu pridobita po dve minuti. Potem pa so Benu O’Connorju podarili šest minut prednosti. To je bila razlika, ki jo je moral Primož na tak ali drugačen način izničiti. S tako situacijo nisem bil nič kaj zadovoljen, saj vem, da je Primoževa največja moč v tem, da dirka defenzivno, vse do zadnjih petsto metrov sledi kolesarjem, kot je Mas, potem pa se izstreli in pridobi 15 sekund, dobi pa še odbitne sekunde. Zdaj pa je moral kar naenkrat napadati, Mas pa se je lahko precej več časa vozil v njegovem zavetrju, kot bi se sicer, saj bi bilo v idealnem scenariju ravno obratno. Primož me je s tega vidika tudi presenetil.

Roglič je dobil tudi tri etape. Je to bil njegov najboljši nastop na dirki?
V petkovi gorski etapi je bil skoraj minuto pred Enricom Masom in Seppom Kussom. Torej, pred lahkima kolesarjema, ki lahko proizvedeta veliko moči na 20-minutnih vzponih. Primož je razvil neverjetno velike številke na Alto de Moncalvillo in izenačil njegov rekord na 20-minutni vzpon.


Lahko kaj več poveste o vseh teh številkah?
To ne bi imelo smisla, saj se preveč oziramo na te številke. Obenem moramo biti zelo previdni pri objavljanju teh številk, saj lahko razlika med merilci moči glede na kalibracijo znaša tudi do 25 vatov. Tudi, če bi zdaj rekel, da je obračal najboljše vate do zdaj, tega ne morem vedeti zagotovo. Lahko pa rečem, da je to bila ena izmed njegovih najboljših predstav. Glede tega sem mu po tisti etapi tudi čestital. Odgovoril mi je: Marc, morda sem star, na srečo pa še nisem iztrošen.

Kako lahko primerjate tisto predstavo z njegovo najboljšo verzijo samega sebe?
Na lanski Vuelti sem gledal najboljšega Primoža do zdaj. Vsaj z vidika številk. Še posebej ob predstavi na Angliruju. Vendar pa so se takrat v njegovi ekipi odločili, da zmago prepustijo Seppu Kussu. Primož je kljub 34 letom razvijal najboljše številke, ki sem jih kdajkoli videl. Na tej Vuelti je spet pokazal eno izmed najboljših, če ne celo najboljše predstave.

V zadnjih dneh se je Red Bull Bora Hansgrohe podobno kot Lidl Trek ukvarjala z zdravstvenimi težavami, potem ko sta bili obe ekipi v istem hotelu. Kako je bilo?
To je bilo zelo stresno. Štirje člani osebja so zboleli v soboto zjutraj, popolne pa so morali nekoga odpeljati tudi v bolnišnico, tako da je ven prišel v nedeljo popoldne. V sobotni etapi so trije klubski kolegi zaradi zdravstvenih težav odstopili. Takrat je bila celotna ekipa zaskrbljena, a na srečo Primož ni imel nobenih simptomov. Vseskozi smo upali, da se bo vsemu temu izognil, še posebej, ko mi je v nedeljo zjutraj podatek, da je bil njegov HRV, kar naenkrat zelo slab. Gre za meritve časa med dvema srčnima utripoma. Če ta podatek ni dober, potem to pomeni, da se v telesu nekaj kuha. Ta podatek govori tudi o utrujenosti in stresu. Ko je imel Primož med lanskim Girom covid-19, se je to očitno opazilo tudi pri HRV-ju.

Kaj ste mu dejali?
Njegov trener sem že vrsto let, vendar pa se med takimi dirkami prav pogosto ne slišiva. Po navadi se pokličeva samo takrat, ko rešujeva kakšno težavo. Na primer, v soboto zvečer mu nisem pisal, v nedeljo popoldne pa sva se na hitro pogovorila. Jasno nama je bilo, da ima dve minuti prednosti pred drugimi. Izračunala sva, da dve minut ne more izgubiti, tudi če bi obračal v povprečju 40 vatov manj. Poleg tega je tako trdoživa fant, da bi za tiste pol ure lahko stisnil zobe.

Na koncu se je izkazalo, da je bila skrb zaman, saj je postavil drugi čas, Vuelto pa dobil z 2:36 prednosti.
To pa najbrž zato, ker so bili tudi tekmeci zelo utrujeni. Sam sem kar v skrbeh čakal na prvi vmesni čas, pa tudi v nadaljevanju nisem bil ravno miren, saj vemo, da moramo pri Primožu vedno počakati, da prečka ciljno črto. Tega sem se že navadil tudi na lanskem Giru, ko je imel v zadnjem kronometru težave s kolesom. Njegova žena Lora mi je ravno pisala: “Primož ne more ničesar narediti na običajen način.” S tem se lahko samo strinjam.

Kaj ste Rogliču dejali, ko je potrdil končno zmago?
Bilo je prek telefonskega klica, saj sem na potovanju v bližini San Sebastiana. Sprva sem razmišljal, da bi se odpeljal do Madrida, vendar pa zmaga do nedelje še ni bila zagotovljena, sam pa sem človek, ki kozarec raje vidi na pol prazen kot na pol poln, nisem želel izzivati usode. Sva se pa v nedeljo zvečer dlje časa pogovarjala. Rekel mi je, da moram vsekakor primerno proslaviti. Po navadi po taki zmagi spijem dobro pivo, zdaj pa je bil čas za šampanjec.


Želi zdaj osvojiti še peto Vuelto in postati rekorder s tega vidika?
Mislim, da ne. V glavi ima še dva cilja. Prvi je seveda poskusiti zmagati na dirki po Franciji, čeprav se vse bolj zaveda, da mu to po vsej verjetnosti nikoli ne bo uspelo. To pa ne pomeni, da se bo predal vnaprej in v naslednjih dveh letih ne bi poskušal. Drugi cilj je zmaga na dirki po Švici, saj bi s tem dobil vse velike enotedenske etapne dirke svetovne serije. Mislim, da bo to zagotovo poskušal doseči v naslednji sezoni. Nedavno mi je tudi rekel, da bi rad v eni sezoni odpeljal vse tri tritedenske dirke, kar pomeni, da bi s tem odpadla dirka po Švici. Ampak tudi če nobenega od teh ciljev ne doseže, lahko rečemo, da ima za sabo izjemno, fantastično kariero. Še posebej, če se zavedamo, da je v kolesarstvo vstopil zelo pozno in da je Imel ogromno nesreče.