Najhitrejši Roubaix do zdaj, padci, kaos in premoč Van Avermaeta

Nadvse hiter začetek
Pariz-Roubaix. 257 izjemnih kilometrov, od tega 29 tlakovanih odsekov v skupni dolžini 55 kilometrov. To je Pariz-Roubaix, ki so ga morali kolesarji danes premagati.

Že 115. v zgodovini. In, če govorimo o mejnikih. Na cilju je kariero sklenil Tom Boonen. Zmagati mu ni uspelo, se pa lahko pohvali s štirimi zmagami na tej preizkušnji. Na startu so bili tudi Luka Pibernik, Luka Mezgec, Marko Kump, Borut Božič in David Per. Organizatorji so zaradi lepega vremena in pričakovane visoke povprečne hitrosti start prestavili za 15 minut. In pričakovanja so se uresničila. Tudi zaradi vetra v hrbet je bila že takoj povprečna hitrost velika.

Sprva več kot 50 km/h
Po prvi uri sploh ni prišlo do pravega pobega, kolesarji pa so v eni uri prevozili 50,5 km. Potem pa je glavnina vendarle nekoliko zadihala in v beg so se podali trije kolesarji: Yannick Martinez (Delko Marseille), Jelle Wallays (Lotto Soudal) in Micka ël Delage (FDJ).

Pobegniti jim je uspelo pred prvim tlakovanim odsekom Troisville. A prav velike prednosti si niso mogli privoziti. Ta nikoli ni presegla ene minute, tako da so bili ubežniki kmalu tudi ujeti. Potem pa so že sledili prvi padci. Na tleh so se znašli Olivier Naesen (AG2R), Lukasz Wiśniowski (Sky), Nicolas Dougall (Dimension Data), Yves Lampaert (Quick-Step Floors), Tony Gallopin (Lotto-Soudal), Luke Durbridge (Orica-Scott), Niki Terpstra …

Padec Van Avermaeta in napad Quick Stepa
Kmalu po odseku 24 je napadel Stijn Vandenbergh (AG2R La Mondiale). Sledila pa sta mu Wallays in Delage. Trije ubežniki so prvi prišli tudi do prvega izmed tistih pomembnejših tlakovanih odsekov. Govorimo o arenberškem gozu dobrih 90 kilometrov pred ciljem. Na odseku Wallers tik pred omenjenim Arenbergom je v glavnini padel Greg Van Avermaet.

Eden izmed favoritov se je tako znašel krepko v ozadju, medtem ko so v Arenbergu napadli kolesarji Quick Stepa in Van Avermaet je kar naenkrat zaostajal že za 40 sekund. Povsem v ospredju sta ostala samo še Wallays in Vandenbergh, medtem ko je v glavnini z vsemi najboljšimi ritem narekoval predvsem Tony Martin. Pomagal mu je tudi Matteo Trentin. Potem je imel težave s kolesom Alexander Kristoff in po odpravljenih težavah se je znašel v skupini z Van Avermaetom.

Saganove težave v ključnih trenutkih
Van Avermaet je tako našel zaveznika pri lovu za glavnino. Po 20 kilometrih je Van Avermaetu vendarle uspelo ujeti najboljše. Potem pa je napadel Peter Sagan. Govorimo o odseku 17. Do cilja je bilo še dolgih 75 kilometrov. S Saganom je šel tudi njegov klubski kolega pri Bori Hansgroheju Maciej Bodnar. Sledila pa sta jima lahko še Daniel Oss in Jasper Stuyven.

Sicer so si privozili že dobre pol minute prednosti, potem pa je Sagan dobil defekt in skupaj z Bodnarjem sta počakala glavnino. Oster ritem se je nadaljeval. 60 kilometrov pred ciljem sta imela Oss in Stuyven pol minute prednost pred skupino 30 kolesarjev, v kateri so bili vsi favoriti. Sledil je zahteven odsek Mons en Pevele, kjer je spet napadel Sagan. 40 kilometrov pred ciljem se je tako v ospredju izoblikovala skupina 15 kolesarjev.

30 km pred ciljem odločilen napad
Sestavljali so jo Roelandts, Moscon, Oss, Van Avermaet, Stuyven, Degenkolb, Sagan, Boonen, Stybar, Langeveld, Chavanel, Jens Keukeleire (Orica-Scott), Dimitri Claeys (Cofidis), Dylan van Baarle (Cannondale-Drapac) in Bert De Backer (Sunweb). Na odseku 9 je spet napadel Daniel Oss. Za njim je okrog 30 kilometro pred ciljem prišlo do novih napadov.

Kmalu se je izoblikovala skupinica Langeveld, Roelandts, Van Avermaet, Štybar, Moscon in Stuyven, medtem ko je Sagan med lovom za njimi spet dobil defekt. Takrat je bilo njegovih upov za visoko uvrstitev konec. Zaostal je tudi Tom Boonen, ki je ostal ujet v ozadju. Razlika je hitro narasla na pol minute. Sledil je zahtevni Carrefour de l’Arbre, kjer je priključek zaman poskušal ujeti Tom Boonen, medtem ko je v ospredju napadel Greg Van Avermaet.

Taktiziranje trojice in premoč Van Avermaeta
Belgijcu sta lahko sledila samo Štybar in Langeveld. Predvsem Štybar je večkrat zavrnil sodelovanje pri narekovanju ritma, kar je Van Avermaeta jezilo, a Štybar je v ozadju imel Boonena. Sledilo je dolgo taktiziranje trojice, ki je skupaj prišla na znameniti velodrom v Roubaixu. Iz ozadja sta jih ujela še Moscon in Stuyven, ki sta tako popestrila sprint.

Moscon je takoj napadel, Štybar pa je prvi odgovoril na napad. A Van Avermaet je bil vseeno premočan. Kolesar moštva BMC in aktualni olimpijski prvak je tako zaokrožil izjemno uspešno pomlad. Dobil je prvo izmed velikih dirk, potem ko je bil prejšnjo nedeljo drugi na dirki po Flandriji. Van Avermaet je dirko dobil z rekordno povprečno hitrostjo. To je bil najhitrejši Pariz-Roubaix v zgodovini. Povprečna hitrost pa 45,204 km/h.

Drugi Štybar, tretji Langeveld
Po petih urah 41 minutah in sedmih sekundah dirkanja je drugo mesto zasedel Zdenek Štybar. Tretji je bil Sebastian Langeveld, četrti Jasper Stuyven, peti pa Gianni Moscon. Ob vsem taktiziranju se je tudi večja skupina kolesarjev prvi skupini povsem približala.

Z 12 sekundami zaostanka je sprint za šesto mesto dobil Arnaud Demare. Sledili so mu Andre Greipel, Edward Theuns, Adrien Petit, John Degenkolb, lanski zmagovalec Mathew Hayman … Tom Boonen je bil za konec 13. Najboljši Slovenec je bil Luka Mezgec, ki je zasedel 67. mesto. Na cilj je prišel v večjih skupini, ki je zaostala za 9:41. David Per je bil 93., Luka Pibernik 101. Boruta Božiča je ujela časovna zapora, Marko Kump pa je odstopil.