Padec, napadi najboljših, beg rožnate majice in zmaga Ulissija

Dolga ravnina in razgiban zaključek
11. etapa na dirki po Italiji je bila izjemno dolga. Kolesarji so morali na poti od Modene do Asola premagati kar 227 kilometrov. Večina teh je bila ravninskih. Kar prvih 200 kilometrov. Potem pa nadvse zanimiv zaključek. Najprej vzpon četrte kategorije na 374 metrov visoko Forcello Mostaccin. Na vrh so kolesarji prišli po prevoženih 208 kilometrih.

Vzpon je dolg slabe tri kilometre, zadnji kilometer pa je v povprečju 10,2-odstoten. Prav tu je tudi najstrmejši odsek, ki doseže tudi 16 % naklon. Po spustu v Asolo je sledila še razgibana trasa in pet kilometrov pred ciljem še kilometer dolg vzpon s 7 % povprečnim naklonom. Dovolj zahtevno, da so iz igre za zmago izpadli sprinterji. Vodstvo v skupnem seštevku je branil Bob Jungels, sicer član Etixx Quick Stepa.

Trojica ubežnikov in odstop Toma Dumoulina
Na startu so bili vsi štirje Slovenci Primož Roglič, Luka Mezgec, Grega Bole in Matej Mohorič. Takoj po startu je prišlo do številnih napadov, povprečna hitrost pa je presegala 50 km/h. Potem se je vendarle izoblikovala trojica ubežnikov. To so bili Vegard Stake Laengen (IAM Cycling), Liam Bertazzo (Wilier Triestina-Southeast) in Anton Vorobjev (Katjuša).

Glavnina je bila s tem zadovoljna upočasnila. Po stotih kilometrih dirkanja je imela trojica že več kot osem minut naskoka. Prav po slabih stotih kilometrih dirkanja pa je s kolesa sestopil Tom Dumoulin, kolesar, ki je v prvih dneh nosil rožnato majico. Torej kolesar, ki je a tisto dobro stotinko na uvodnem kronometru ugnal Primoža Rogliča. Giro je izgubil še drugega izmed tistih kolesarjev, ki so pred Girom računali na visoko mesto v skupnem seštevku.

Množični padec in napadalni favoriti
Včeraj je namreč odstopil Mikel Landa. V drugem delu etape je kolesarje motil še veter. Razlika se je hitro zmanjšala, prvi leteči cilj pa je dobil Vorobjev. Dobrih 30 km pred ciljem pa je prišlo do množičnega padca. Liam Howard je padel celo v rečni kanal ob cesti. Ujeta v ozadju sta ostala Michele Scarponi in Domenico Pozzovivo.

Pred edinim kategoriziranim vzponom so imeli ubežniki samo še minuto prednosti. Laengna je glavnina ujela kot zadnjega. Proti vrhu vzpona so svoje mišice pokazali tudi kandidati za najvišja mesta v skupnem seštevku. Steven Kruijswijk je bil zelo aktiven. Z narekovanjem ostrega ritma je naredil ogromno selekcijo. Le Valverde, Nibali in Chaves so mu lahko sledili. Tako smo najbrž že dobili imena, ki se bodo resno udarila za rožnato majico.

Prvi in drugi v skupnem seštevku v begu
Sledil je spust, na katerem so te kolesarje ujeli tudi zasledovalci. Potem pa morda nekoliko nepričakovano, pa vendarle … Andrey Amador. Drugi v skupnem seštevku in Valverdejev pomočnik je 13 km pred ciljem ostro napadel. Kostaričanu je sledil le vodilni v skupnem seštevku Bob Jungels. In tako sta se v pobegu znašla prvi in drugi v skupnem seštevku. Kolesarji Lampreja Meride so uspeli zmanjšati razliko.

Ne povsem, vendar pa dovolj, da se je do vodilnih na kratkem vzponu po granitnih kockah preselil Diego Ulissi. Sledil je sprint trojice. Bob Jungels je narekoval ritem, dolg sprint pa je začel Diego Ulissi, ki se je lahko veselil zaslužene zmage. Že druge na letošnjem Giru in skupno šeste. Amador je bil drugi, tretji pa Jungels, ki je tako obdržal rožnato majico. Zdaj ima 27 sekund naskoka pred Amadorjem. Ostali zaostajajo za več kot minuto. Grega Bole je bil 37. V skupnem seštevku je najboljši Slovenec Primož Roglič na 76. mestu.