Pogačarjev šov kljub prazni gumi in padcu

San Francesco al Campo oziroma tamkajšnji velodrom je gostil start 2. etape dirke po Italiji. Ta se je končala na vrhu vzpona Oropa in jasno je bilo, da bo prinesla spremembe tudi v skupnem seštevku, saj je rožnato majico nosil Jhonatan Narvaez. Etapa je bila dolga 161 kilometrov. Po začetni ravnini pa so se v zadnjih 50 kilometrih zvrstili trije kategorizirani vzponi, vključno z že omenjeno Oropo.

Ta klanec je dolg 11,8 km, povprečni naklon pa je 6,1-odstoten. Začetek je zelo položen, potem pa je vmesni del nadvse strm. Leta 2017 je karavana nazadnje zavila sem in zmage se je veselil Tom Dumoulin. Vzpon pa je najbolj poznan po vožnji Marca Pantanija leta 1999, ko je pred začetkom imel težave s kolesom, potem pa ujel in prehitel vse kolesarje do vrha in se veselil zmage. Tudi tokrat je UAE prevzel pobudo pri narekovanju ritma, tako da je bilo jasno, kakšne načrte ima Tadej Pogačar.

Peterici je uspelo zbežati na ravninskem delu. Ubežno skupino so sestavljali Filippo Fiorelli, Martin Marcellusi (oba VF Group-Bardiani CSF-Faizane), Davide Bais (Polti-Kometa), Cristian Scaroni (Astana Qazaqstan) in Andrea Piccolo (EF Education-EasyPost). Kolesarji so morali premagati 2300 metrov nadmorske višine, od tega kar 1800 v drugi polovici dirke, tako da je imela glavnina dovolj časa za lovljenje ubežnikov. Ineos je v glavnini branil rožnato majico in tako so pomočniki Gerainta Thomasa v ospredju vstopili tudi v mesto pred zaključnim vzponom.

Potem pa je Tadej Pogačar dobil defekt. Ko je ob počasni vožnji čakal na avtomobil, pa je zavil v desni ovinek in še padel. A, nič hujšega. Boštjan Kavčnik mu je hitro zamenjal kolo in Pogačar je lahko nadaljeval. Klubski kolegi so ga počakali in lahko se je hitro vrnil v glavnino ter se pomaknil v ospredje. Mikkel Bjerg je potem lahko še pospešil in poskrbel za veliko selekcijo. Ko je svoje delo 4,5 km pred ciljem opravil še Rafal Majka, je Pogačar pospešil. Sprva mu je poskušal slediti Ben O’Connor, ki pa je pri tem pretiraval in se je kmalu znašel v težavah.

Pogačar je nadaljeval sam in samo še povečeval prednost. V ozadju se je sestavila skupinica, ki je poskušala z lovljenjem oziroma reševanjem zaostanka. Pogačar se je kmalu lahko razveselil etapne zmage. S tem je postal eden izmed tistih, ki so etapne zmage slavili na vseh treh tritedenskih dirkah. Izmed Slovencev je to do zdaj uspelo samo Primožu Rogliču in Mateju Mohoriču. Pogačar je 108. ki mu je to uspelo. Prvi zasledovalci so zaostali za 27 sekund. Drugi je bil Martinez, tretji Thomas, potem pa Fortunato, in Lipowitz.

Naslednja skupinica je izgubil dodatne tri sekunde. Tu so bili Storer, Uijtdebroeks in Rubio. Še skupni seštevek. Pogačar je prevzel rožnato majico in ima po vsega dveh dneh dirkanja zajetnih 45 sekund prednosti pred Thomasom in Martinezom. Sledi najboljši med mladimi Uijtdebroeks, ki zaostaja za 54 sekund. Potem pa Rubio, Fortunato, Lopez, Hirt, Chaves, O’Connor, Lucenko, Storer, Baudin … Pred kolesarji je sprinterska etapa.