12. etapa dirke po Španiji je bila ena redkih brez enega samega kategoriziranega vzpona. Niti močan veter ni preprečil ciljnega šprinta, tokrat je bil v njem najbolj spreten Juan Sebastian Molano.
Tranzicijska 12. etapa do Zaragoze je bila na papirju zelo enostavna, brez vzponov, s skoraj nično možnostjo, da pobeg uspe, tudi razpletla pa se je po pričakovanjih. V pobegu je bil Jetse Bol, a je bil njegov poizkus vnaprej obsojen na neuspeh.
Zato pa je bilo v zaključku še toliko bolj napeto. Ob vstopu v zadnji kilometer je bil vlak Alpecina odlično pozicioniran, kolesarji so se borili za mesta na levi strani ceste, saj je ciljna ravnina rahlo zavijala v levo, veter pa je pihal z desne strani.
Kaden Groves je bil v popolnem položaju še 300 metrov pred ciljem, nato pa se mu je snela veriga, moral se je tudi odpeti in izgubil je veliko položajev v skupini. Istočasno je po desni strani prostor našel Rui Oliveira, ki je 400 metrov pred ciljem potegnil Juana Sebastiana Molana v idealni položaj, Molano pa je v zadnjih 150 metrih le še dokončal delo za zanesljivo zmago ekipe UAE Emirates.
Zmaga je tudi Oliveirina
»Vedel sem, da bodo vsi želeli biti na levi strani. Vedel sem tudi, da imam dobre noge in da je Molano na mojem kolesu. Ko se je odprl prostor po desni, nisem okleval, pripeljal sem Molana v odličen položaj in zaključil je delo. Res sem ponosen, ta zmaga je tudi moja,« je žarel Oliveira, ki je izkoristil svojo moč z dirkališča. Groves se je po tehničnih težavah kot blisk prebijal v ospredje, a se je moral zadovoljiti z drugim mestom.
V skupnem seštevku ni bilo omembe vrednega dogajanja razen letečega cilja, na katerem se je tokrat Roglič vmešal v šprint in ga tudi dobil, z njim je dobil tudi štiri odbitne sekunde in se Remcu Evenepoelu približal na 23 sekund.
A če so se danes štele sekunde na prste ene roke, bo že jutri povsem drugače, ko bo karavana zavila na mitski Tourmalet.