Prvo zmago v svetovni seriji po grozljivi nesreči je Jakobsenu privoščil cel peloton

Fabio Jakobsen je bil že prej med bolj priljubljenimi kolesarji, nizozemski mladenič pa je nedvomno v srcih vseh sotekmovalcev od lanske dirke po Poljski, ko se je skorajda natanko pred letom dni nekaj časa boril za življenje.

Pot povratka je bila dolga, prvo zmago po padcu na Poljskem pa je Jakobsen dosegel na dirki po Valoniji, kjer je slavil dvakrat in si dvignil samozavest. V drugi etapi je bil za las prekratek za prvo zmago na tritedenskih dirkah po letu 2019, v četrti pa je šprint izpeljal z odliko.

Etapa je sicer potekala brez večjih pretresov, v ospredju je bila za etapno zmago nenevarna trojica, ki jo je imela glavnina na čelu z ekipo Intermarche povsem pod nadzorom. V zadnjih treh kilometrih pa prostora v ospredju za vse ni bilo dovolj in dva kilometra pred ciljem je grdo padel nosilec rdeče majice Rein Taaramae. Zaradi pravila zadnjih treh kilometrov je obdržal skupno vodstvo, a je s težavo prišel do cilja in vprašanje je, koliko dni bo Estonec še zdržal v vodstvu.

Demare tokrat blizu, a vnovič prekratek

Pred šprintom so se ekipe izmenjavale v ospredju, a na hitri cesti nihče ni imel dovolj moči, da bi dlje časa ostal v najboljšem položaju. Ob vstopu v zadnji kilometer je Groupami FDJ le uspelo sestaviti pravi vlak in pripeljati Arnauda Demara do šprinta. V zadnjih 200 metrih se je cesta nekoliko vzpenjala, to je bil za Francoza idealen teren, a se je v njegovo zavetrje prerinil Jakobsen.

Demare je, vsaj zdelo se je tako, šprint začel v pravem trenutku, a je imel Jakobsen ravno dovolj moči v nogah in jeklene živce, da je še nekaj metrov vztrajal za njim, nato se je izstrelil mimo in tik pred ciljno črto tudi prehitel Demara za veliko zmago, ki zaradi prej omenjenega padca pomeni še toliko več. Tretji je bil Danec Magnus Cort Nielsen.

Zmaga za vse, ki so mu stali ob strani

»Pot po padcu je bila dolga, zato sem toliko bolj vesel, da sem spet nazaj na vrhu. Ta zmaga je od vseh zdravnikov, ki so mi pomagali v zadnjem letu dni, pa seveda za mojo družino in mojo drugo družino, kar ekipa Deceunincka zagotovo je. Bil je res nervozen šprint, težko je bilo ostati v ospredju, a so me fantje nekako pripeljali naprej, potem pa sem prišel v zavetrje Demara in na koncu mi je ostalo ravno še toliko moči, da sem ga prehitel,« se je Jakobsen zahvalil vsem, ki so mu v zadnjem letu stali ob strani.

Na srečo je etapa minila brez pretresov za Jana Polanca, Primoža Rogliča in Luko Mezgeca, vsi so končali v glavnini, Jan Tratnik pa je svoje delo opravil že prej in je končal na repu udeležencev. Jutri kolesarje čaka težka etapa predvsem zaradi močnega vetra s strani, ki ga že nekaj dni napovedujejo, zato bodo morali biti vsi favoriti za končno zmago na preži.