Ravnina, veter in najhitrejša etapa v zgodovini Gira

Na dirki po Italiji je za kolesarji že sedma etapa. Matera je gostila start, cilj pa Brindisi. Etapa je bila dolga 143 kilometrov in vmes sploh ni bilo gorskih ciljev, le dva leteča, na katerih so bile na voljo točke v boju za ciklamno majico, ki jo nosi Arnaud Demare. Takoj po startu je prišlo do pobega.

Napadel je Thomas De Gendt, sledili pa so mu Josef Cerny, Marco Frapporti in Simon Pellaud. Ko je glavnina prišla na bolj odprto področje - vsi so opozarjali na veter s strani - sta se na čelo postavili ekipi Jumbo Visma in Deceuninck Quick Step - ti še vedno uspešno branijo rožnato majico, ki jo nosi Joao Almeida.



Po vsega pol ure dirkanja je prišlo do ešelonovo. Glavnina je namreč vozila tudi 70 kilometrov na uro in takrat so se ustvarile manjše skupine. Izmed favoritov so v ozadju ostali ujeti tudi Fuglsang, Majk,a Yates, Bilbao, Pozzovino in Vanhoucke. Potem je karavana zavila in pričel je pihati veter v hrbet.

Kolesarji so uspeli ujeti priključek, a je padec v Tarantu povzročil nov preplah. V nadaljevanju se nihče več ni pustil “ujeti v ozadju”. Sledil je padec ob slabo postavljeni oznaki za 45 kilometrov do cilja. Ganna in Ghebreigzabhier sta grdo padla. V ozadju so ostali Vanhoucke, Pozzovivo in Zakarin.



Ti so potrebovali kar 25 kilometrov, da so spet ujeli priključek z glavnino. V zadnjih kilometrih so se v ospredju pojavile ekipe s sprinterji in dva kilometra pred ciljem je prišel vlak Groupame FDJ. Vsekakor samozavestni kolesarji so tudi tokrat odlično skrbeli za Demarja.

Ta je izkoristil odlično pomoč in lahko se je razveselil že tretje zmage na letošnjem Giru, skupaj četrte. Letos je slavil že 12. zmago v sezoni. Tokrat se mu je najbolj približal Peter Sagan, ki se je po cilju jezil, da je Demare spremenil smer, a komisarji niso posredovali. Tretji je bil tokrat Michael Matthews.



Joao Almeida je obdržal rožnato majico. Jan Tratnik in Domen Novak sta tud prišla do cilja in tako ostajata na dirki. V upanju, da bosta v naslednjih dneh ujela kakšen pobeg. Sicer pa je to bila najhitrejša etapa v zgodovini dirke po Italiji.

Povprečna hitrost zmagovalca je namreč znašala kar 51,234 km/h. Predtem je rekordno znamko držal Andrea Guardini, ki je dobil sprintersko 18. etapo Gira leta 2012. Takrat s povprečno hitrostjo 49,439 km/h. Vendar pa se je trasa tiste etape precej časa spuščala.