Prvi zahtevni vzpon letošnjega Gira ni prinesel merjenja moči med favoriti. Remcu Evenepoelu je uspela misija, da odda rožnato majico, vsaj nekaj dni jo bo nosil Andreas Leknessund.
Četrta etapa Gira je bila na papirju prva, ki bi lahko prinesla spopad favoritov, a je edino dogajanje na koncu prinesel veter, ki je krojil začetek etape. Zaradi močnih sunkov s strani je v prvih 100 kilometrih glavnina večkrat razpadla, Joao Almeida je bil kar nekaj časa v težavah, a so se na koncu vse skupinice polovile in dirka se je začela znova.
Šele takrat je uspelo pobegniti manjši skupini, kolesarji QuickStepa so bili utrujeni in predvsem veseli, da se lahko »znebijo« rožnate majice, zato je njihova prednost hitro narasla proti petim minutam.
Veliko smo pričakovali od vzpona na Colle Molello, a napadov ni bilo. Kolesarji Ineosa so narekovali nekoliko hitrejši ritem, zaradi katerega se je skupina malo skrčila, predvsem pa nikogar ni zares mikal napad, tako da so vsi favoriti mirno prišli prek vrha vzpona in do cilja etape.
Edino dogajanje je bilo tako na čelu dirke, Norvežan Andreas Leknessund se je na vzponu že otresel Aureliena Paret Peintreja, a ga je Francoz tik pred vrhom nazaj ujel in skupaj sta šla do cilja. Leknessundu se je obetala rožnata majica, Francoz je pametno pustil, da narekuje ritem vse do šprinta, kjer je brez težav opravil z njim za največjo zmago svoje kariere.
Leknessund je potreboval 91 sekund naskoka pred Remcom, da bi prevzel vodstvo, Belgijec pa je na koncu v cilj prišel dve minuti za njim, tako da ima Norvežan iz ekipe DSM nekaj sekund zaloge za naslednje dni, ko bo majico poizkušal ubraniti. V peti in šesti etapi bi mu to lahko uspelo, vprašanje pa bo, kako uspešen bo pri ciljnem vzponu na Campo Imperatore v 7. etapi.
Primož Roglič je danes pametno hranil moči in je cel dan preživel varno v zavetju glavnine. Podobna naloga ga čaka tudi v naslednjih dveh dneh – preživeti brez pretresov in porabiti kar najmanj moči. Priložnosti za dokazovanje bo kasneje še dovolj ...
nazaj na vrh
