Robert Vrečer razkriva: Napasti sem moral prvi!

Robert Vrečer razkriva: Napasti sem moral prvi!
18.05.2013 AVTOR: D. Z.
"Za vse lahko rečem, da smo na avtobusu še zadremali. In kaj se je nato zgodilo? Prebudilo nas je sonce, suhe ceste in naše razpoloženje se je takoj izboljšalo," je med drugim razkril Robert Vrečer.

Nejevolja zaradi jutranjega dežja
Robert Vrečer je najdaljšo etapo na dirki po Italiji – ta je bila dolga kar 254 kilometrov – končal na 116. mestu. Zjutraj se je kolesarjem obetal nov peklenski dan v dežju. V 12. Etapi do morali v takem vremenu prevoziti "samo" 134 kilometrov, tokrat pa bi jih morali precej več, zato si slabega vremena praktično nihče ni želel:

»Spet smo se prebudili v deževno jutro. Res je lilo kot iz škafa. Pri zajtrku zato ni bilo nekega navdušenja nad današnjim dnem, saj nas je čakala etapa, ki je bila skupaj z zaprto vožnjo dolga kar 260 kilometrov. «

Zbudili so se v sončen dan
Vrečer je priznal, da je bilo to jutro časovno precej bolj natrpano kot prejšnja: »Prebudili smo se že okrog sedmih, ob osmih zjutraj pa smo že sedeli na avtobus za odhod proti 90 kilometrov oddaljenem startu. Za vse lahko rečem, da smo na avtobusu še zadremali. In kaj se je nato zgodilo? Prebudilo nas je sonce, suhe ceste in naše razpoloženje se je takoj izboljšalo. «

In tako je lahko Robert Vrečer z največjim veseljem pospravil obleke, ki jih je moral na letošnji dirki po Italiji kar prevečkrat obleči: »Obleke za dež sem takoj pospravil v tako imenovano torbo za dež ali bolsa agua. To torbo ima v avtu vsak tekmovalec pripravljeno. Tokrat sem se oblekel, kot da bi zunaj bilo 30 stopinj celzija. «

Naloga, da prvi napade
Tudi ta dan ni minil brez sestanka v moštvu Euskaltel Euskadi in na tem sestanku je Robert Vrečer dobil prav posebno nalogo: »Da moram takoj po startu prvi napasti. To sem tudi storil. Je pa bilo prav zanimivo, ko so me v zaprti vožnji tekmovalci spraševali, če bom prvi skoči in itak so vedeli, da bom. Opazil sem, da so prav čakali na ta moj skok. «

A tudi tokrat se Vrečerju ni uspelo pridružiti skupini sedmih ubežnikov, ki je dolho vztrajala v pobegu, ki pa na koncu vseeno ni bil uspešen. »Dirka je bila zares vetrovna in glavnina je kar nekajkrat počila na veter. Nato pa se je spet sestavila. Takoj smo lahko opazili, da sta v karavani manjkala dva 'ta glavna'. Wiggins in Hesjedal. Tako, da je bilo tudi med samo dirko med tekmovalci kar nekaj govora o tem, « je še dejal Robert Vrečer.

Pred peklom s slabim vremenom in nizkimi temperaturami
Po etapi so se praktično že začele priprave na sobotno zahtevno etapo z dvema zahtevnima vzponoma. »Po dirki spet tuš, nekaj malega za pod zob in zelo kratka vožnja do hotela, tako da so nas maserji tokrat dobro zmasirali, saj nas jutri baje čaka pravi pekel s slabim vremenom in nizkimi temperaturami, « je še razkril Robert Vrečer in zaključil:

»Po masaži je sledila večerja, nato pa je lahko vsak šel po svoje. Ker smo danes jedli ob normalni uri, so nekateri odšli še na krajši sprehod, drugi v kavarno na brezkofeinsko kavo, eni pa v sobe in naravnost v postelje. «

Značke: Dirka po Italiji, Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ